Pred letošnjim 35. mednarodnim sejmom graditeljstva Megra, ki bo na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni potekal od 25. do 27. marca, se zastavlja vprašanje, v kakšni kondiciji je trenutno slovensko gradbeništvo. 

Mag. Gregor Ficko, direktor GZS Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala, je za naš medij pojasnil, da je trenutno stanje v gradbeništvu dobro: "Investicij, infrastrukturnih projektov, predvsem državnih, pa tudi na področju zasebnega sektorja, je trenutno dovolj. Slovenska gradbena operativa je zasedena. Še vedno pa čutimo posledice krize izpred približno 15 let, predvsem v obliki pomanjkanja kadra. Podjetja to sicer rešujejo na različne načine in moram reči, da jim to kar dobro uspeva."

40 odstotkov energije še vedno uvažamo 

Res pa je, nadaljuje Ficko, da se pojavlja dilema, kaj bomo delali čez eno, dve ali tri leta, čeprav se danes izvajajo projekti, ki bi morali biti  zaključeni že pred 15 leti. "Ali je to za gradbeništvo sreča? Verjetno je. Ni pa to sreča za ljudi, ki so v tem času trpeli zaradi pomanjkanja kakovostne infrastrukture - pa naj gre za promet, energetiko in podobno. Na ravni države nas čaka še veliko dela, da vzpostavimo razmere, ki jih kot suverena država potrebujemo. Energetska nesuverenost je še vedno približno 60-odstotna, kar pomeni, da 40 odstotkov energije uvažamo. Podobno je na področju prometa, kjer smo v zadnjem desetletju močno zaostali. To danes jasno kažejo zastoji na cestah, ki postajajo vse bolj problematični."

Ficko si želi, da bi se v prihodnje infrastrukturni razvojni projekti nadaljevali nemoteno. Pred nami je, po njegovih besedah, tudi obsežen stanovanjski cikel, ključno pa je, da država pripravi dolgoročni razvojni program za naslednjih 20 do 25 let, ki ga še vedno nimamo, a ga nujno potrebujemo za normalno delovanje države.

Gradbeništvo danes ni več poklic blata in prahu 

Gregor Ficko pojasnjuje, da so v zadnjih letih v gospodarski in inženirski zbornici vložili veliko napora, da bi gradbeništvo znova približali kot perspektiven poklic. "Stopnja brezposelnosti v gradbeništvu je praktično nična - od osnovnih poklicev do inženirjev. Kadri so pogosto “rezervirani” že v času srednješolskega izobraževanja, da o višjih strokovnih šolah in fakultetah sploh ne govorimo. Podjetja razvijajo kadrovske politike, štipendirajo, izobražujejo in ponujajo zelo dobre delovne pogoje. Panoga se hitro digitalizira."

"Gradbeništvo danes ni več poklic blata in prahu, kot si ga marsikdo še vedno predstavlja, ampak panoga naprednih tehnologij.

BIM tehnologija omogoča načrtovanje, gradnjo ter kasnejše upravljanje in vzdrževanje objektov celo prek pametnih naprav. To so koncepti, ki privlačijo mlade. Če smo pred desetimi leti poslušali, da so šole prazne, so danes kapacitete zapolnjene, odpirajo se dodatni oddelki, srednje šole, višje strokovne šole in fakultete so polne."

Kljub temu pa bo v naslednjih desetih letih primanjkovalo več kot 3.000 kadrov različnih profilov. Že danes več kot 2.000 licenciranih inženirjev izpolnjuje pogoje za upokojitev, medtem ko število diplomantov tega primanjkljaja ne pokriva. Ta razkorak je še vedno velik in je posledica dogajanja izpred 15 let. "Zato bomo morali poiskati rešitve, tudi z vključevanjem tujega kadra, saj brez tega ne bo šlo. Diferenciacija poklicev je danes bistveno večja kot nekoč. Če smo imeli pred 30 ali 40 leti le nekaj ključnih poklicev, je danes specializacij bistveno več. Poleg tega je tudi populacija manjša, kar dodatno vpliva na stanje."

Panoga ni imuna na afere

Poleg tega se je gradbeništvo otreslo afer, s katerimi se je srečevalo v preteklosti, izboljšalo pa se je tudi dojemanje panoge. "Je pa res, da je gradbeništvo izpostavljeno koruptivnosti tako kot vsaka druga panoga. Če je nekdo gradbenik, to ne pomeni, da je bolj podvržen korupciji kot na primer pravnik ali zdravnik. Seveda razmere niso idealne, vendar se na zbornici tega zavedamo in aktivno delamo na izboljšavah - tako pri naročnikih, nadzoru kot izvajalcih. Verjamem, da bo panoga sčasoma še bolj urejena."

"Verjamem, da bodo domača gradbena podjetja pokrivala več kot 90 odstotkov domačega trga"

Ficko zaključi, da so slovenska gradbena podjetja danes zelo konkurenčna tujim, predvsem zato, ker dobro poznajo domači trg. V zadnjih letih so si pridobila tudi pomembne reference na velikih infrastrukturnih projektih: prometnih, industrijskih in stanovanjskih. "Cilj, ki ga zasleduje vsaka država, je, da domača podjetja pokrijejo večino domačega trga. Tako je v Avstriji, Italiji in Nemčiji, in verjamem, da lahko tudi v Sloveniji dosežemo, da bodo domača gradbena podjetja pokrivala več kot 90 odstotkov domačega trga."