Vzgoja otrok je ena najzahtevnejših in hkrati najpomembnejših nalog, s katero se srečajo starši. Čeprav si večina staršev želi svojim otrokom zagotoviti najboljše pogoje za rast in razvoj, se v vsakdanjih situacijah pogosto znajdejo pred izzivi, ki vodijo v napake - včasih povsem nevede. O vzgojnih pristopih smo se pogovarjali s psihologinjo in kognitivno vedenjsko terapevtko iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor, mag. Tadejo Batagelj.
Brezpogojna ljubezen in podpora pri razvoju samostojnosti
Vsak otrok je edinstven, zato nek univerzalni recept za uspešno vzgojo ne obstaja. Kljub temu pa obstajajo določena načela, ki lahko pomagajo ustvariti spodbudno, varno in ljubeče okolje, v katerem otroci rastejo v odgovorne, samozavestne in srečne posameznike. Kot pravi mag. Tadeja Batagelj, zdrava in učinkovita vzgoja temelji na več principih. "Otrok potrebuje občutek brezpogojne ljubezni in naklonjenosti, saj bo le tako razvil zaupanje vase in v druge, kar bo temelj za razvoj samostojnosti," razloži.
Kot drugi princip vzgoje izpostavi podporo pri razvoju samostojnosti, ko starši postopoma otroku prepuščajo nekatere obveznosti, zadolžitve in udejstvovanje na interesnih področjih, ga spodbujajo k samostojnemu reševanju problemov, učijo izražati čustva in sprejemati posledice, s čimer se razvija tudi občutek odgovornosti, pozitivno pa to vpliva tudi na otrokovo samozavest in samospoštovanje.
"Da bo otrok razvijal samostojnost, pa potrebuje občutek varnosti, ki ga starši otroku omogočijo tudi skozi dosledno postavljanje jasnih in stabilnih meja," dodaja. Otrok se namreč bolje razvija, ko pozna meje in ve, kaj se od njega pričakuje, ob tem tudi občuti občutek varnosti in predvidljivosti, kar mu omogoča raziskovanje sveta in svojih talentov. Poudarja, da se otroci učijo predvsem z opazovanjem, zato je eden ključnih principov dobre vzgoje ravno vzgajanje z zgledom. "Pri tem so najboljši zgled starši, ki so empatični, spoštljivi in odgovorni in ki uporabljajo pozitivno komunikacijo (poslušajo, razumejo in potrjujejo otrokove občutke)," še pove.
[[image_1_article_78681]]
Kot pravi Batagelj, je vzgojni vpliv močan v vseh obdobjih razvoja otroka. Psihologi in strokovnjaki za vzgojo, kot na primer Erikson, Siegel, Bowlby in drugi, pa opisujejo tako imenovana "občutljiva obdobja", ko lahko z vzgojo še posebej učinkovito vplivamo na razvoj.
Tako je obdobje od 0–6 let kritično obdobje za oblikovanje temeljnega zaupanja, občutka varnosti, osnovnih čustvenih vzorcev, socialnih veščin in navad (spoprijemanje s frustracijo, potrpežljivost, samoregulacija). V obdobju 6-12 let lahko z ustrezno vzgojo še posebej vplivamo na razvoj samodiscipline, odgovornosti, empatije in moralnega razsojanja. "V adolescenci vpliv vzgojnega delovanja staršev stopi v ozadje, večji vpliv in zgled prevzamejo vrstniki, vloga staršev pa še vedno ostaja pomembna predvsem z vidika brezpogojne ljubezni, naklonjenosti, varnosti tudi skozi jasno postavljanje meja," dodaja.
Napačni pristopi, ki jih uporabljamo pri vzgoji
Pri vzgoji otrok lahko pride tudi do uporabe napačnih pristopov, ki na otroku pustijo negativne posledice. "Škodljivi ali neučinkoviti vzgojni pristopi vključujejo permisivnost (premajhna pričakovanja in zahteve ali odsotnost le teh), pretirano zaščitniškost (popularen izraz je tudi "helikoptersko starševstvo"), pomanjkanje čustvene navzočnosti zaradi stresa, delovnih obveznosti ali pretirane uporabe zaslonov s strani staršev. Neučinkovit in škodljiv je tudi avtoritaren stil vzgajanja s pretiranim omejevanjem in kaznovanjem in pretiran poudarek na dosežkih, namesto na trudu in procesu,« razlaga Batagelj.
"Posledice, ki jih ima tako vzgojno postopanje na otroka, lahko vključujejo slabšo odpornost na frustracije, težave s samokontrolo in težje soočanje z neuspehi," dodaja. Otrok je posledično lahko pogosto impulziven, ker je navajen, da dobi, kar želi. Po drugi strani otroci, ki so prezrti s strani staršev in ne dobijo pozitivne pozornosti, lahko le to iščejo z motečim vedenjem ali se umaknejo vase, vase pa se umaknejo tudi otroci, ki so vzgajani avtoritarno.
Prav tako do otrok pri vzgoji ne smemo biti preveč kritični. "Če so starši pretirano pozorni na otrokove (ne)uspehe in prezrejo njegov trud, to lahko vodi v perfekcionizem, strah pred neuspehom in izgubo notranje motivacije," razlaga Batagelj. Neustrezni vzgojni prijemi lahko pri otrocih vodijo tudi v pojav anksioznosti, nizko samopodobo in težave v odnosih tako z vrstniki kot z avtoritetami, saj so predvsem otroci, ki so vzgajani brez jasnih meja manj navajeni omejitev, čustveno manj stabilni in bolj negotovi.
[[image_2_article_78681]]
Kdaj je potrebno poiskati pomoč?
"Če starši opazijo, da otroci ne upoštevajo njihove avtoritete ali se umikajo iz odnosa z njimi, ne želijo z njimi preživljati časa in ne upoštevajo pravil, navodil, pričakovanj, ali če jih na to opozorijo drugi ljudje, na primer prijatelji, učitelji in podobno, je dobro, da na tem področju poiščejo pomoč," pojasnjuje sogovornica. Pomoč je smiselno poiskati predvsem, če težave vztrajajo kljub trudom staršev, če otrok kaže znake stiske (nespečnost, anksioznost, vedenjske izbruhe, socialni umik, težave v šoli) ali če so starši preobremenjeni in ne vedo več, kako ravnati.
Ob težavah pri vzgoji svetuje tudi program Vlagajte v igro, ki ga izvajajo tudi na Svetovalnem centru Maribor. "Starši se v skupini, ki šteje do 12 članov, učijo zagotavljati večjo čustveno prisotnost, vpeljevati jasnejše meje in poskrbeti tudi za lastno čustveno stabilnost in dobro počutje. Ker je pomembno, da starši vzgajajo usklajeno in si v primeru vzgojnih izzivov nudijo medsebojno podporo, je zelo dobrodošlo, da se, v kolikor je to mogoče, treninga starševstva udeležita oba starša, ni pa to pogoj za vključitev," opisuje program.
