Brez socialnih transferjev bi bilo tveganju revščine v letu 2023 izpostavljenih 148 tisoč prebivalcev več

V Sloveniji je po podatkih Statističnega urada stopnja tveganja revščine v letu 2023 znašala 12,7 odstotkov. To pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo približno 264.000 oseb. Prag tveganja revščine je za enočlansko gospodinjstvo znašal 903 evre na mesec, za štiričlansko družino 1.896 evrov, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1.354 evrov.

Slovenija se sicer po navedbah Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti uvršča med države z najnižjo stopnjo hude materialne in socialne izključenosti v Evropski uniji. Le dva odstotka prebivalcev Slovenije je v letu 2023 živelo v hudih materialnih razmerah, kar je daleč pod povprečjem EU, ki znaša 6,8 odstotkov.

»Zaradi dobrih socialnih politik – zvišanje minimalne plače za več kot 40 odstotkov v zadnjih petih letih, uvedba instituta zagotovljene pokojnine, rekordne uskladitve pokojnin in socialnih transferov v zadnjih dveh letih, dvig vdovskih pokojnin letos in tako naprej, ki jih izvajamo, nam je uspelo hudo socialno in materialno izključenost drastično zmanjšati. Materialna prikrajšanost je tako pri nas prisotna le pri dveh odstotkih prebivalcev, kar je najmanj med vsemi državami Evropske unije in nas uvršča na prvo mesto,« se pohvalijo na ministrstvu in nadaljujejo: 

»Medtem ko se v nekaterih evropskih državah, kot sta Romunija (19,8 %) in Bolgarija (18 %), te razmere le še poslabšujejo, v Sloveniji dokazujemo, da z dobrimi socialnimi politikami in trdno politično voljo lahko preprečimo najhujše oblike revščine in izključenosti«.

Brez socialnih transferje bi bilo tveganju revščine v letu 2023 izpostavljenih 19,7 odstotkov prebivalstva

Socialni transferji, kot so denarne socialne pomoči, otroški dodatki in pokojnine, imajo ključno vlogo pri zmanjševanju revščine, so prepričani na ministrstvu. Po podatkih Statističnega urada bi bilo brez socialnih transferjev tveganju revščine v letu 2023 izpostavljenih kar 19,7 odstotkov prebivalstva, oziroma 412.000 oseb.

»Prav tako ne moremo spregledati napredka, ki smo ga dosegli na področju zmanjševanja revščine otrok. Slovenija je med 39 državami članicami Evropske unije in OECD v zadnjem desetletju dosegla največji napredek pri zmanjševanju števila otrok, ki živijo v revščini. Revščina otrok je bila zmanjšana skoraj za tretjino.« 

Načrtovane spremembe zakonodaje

Ministrstvo načrtuje pomembne spremembe zakonodaje, ki bodo vplivale na socialne prejemke. V pripravi je sprememba Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ukinja povečanje otroškega dodatka za 20 odstotkov, če predšolski otrok, mlajši od štirih let, ne obiskuje vrtca. »Trenutna ureditev je bila, da če predšolski otrok, ki je mlajši od štirih let, ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 20 odstotkov. Ker je v zadnjih letih v vrtcih dovolj prostora in je bila določba uvedena iz razloga, ker je bilo pred leti v vrtcu zelo težko dobiti mesto, sploh za mlajše otroke, je odpadel razlog za to povišanje,« pojasnjujejo na ministrstvu. 

Predlog zakona predvideva tudi, da so do pridobitve dodatka za veliko družino upravičene poleg staršev tudi druge osebe (npr. rejniki) in uvaja 15 koledarskih dni starševskega dopusta za rejnike, ki mu je v rejništvo nameščen otrok, ki je že dopolnil osem let starosti in je mlajši od 15 let.

Pripravljene so tudi  spremembe Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti s katerimi predlagajo dvig zneska rejnine in druge sistemske vzpodbude tako za obstoječe rejnice in rejnike, kot tudi za tiste, ki v sistem šele vstopajo.  Rejnike bodo dodatno podprli z brezplačno pravno pomočjo, supervizijo in bolj pogostimi usposabljanji. »Z novelacijo Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti odpravljamo desetletja zakonskih pomanjkljivosti in si prizadevamo, da bodo rejniki dobili vso pomoč in podporo, ki jo potrebujejo za opravljanje tega izjemno pomembnega dela,« dodajajo na ministrstvu. 

Na ministrstvu sicer poudarjajo, da kljub doseženemu napredku delo še ni zaključeno. »Dokler obstaja pojav, poimenovan revščina, je naša naloga jasna: krepitev socialne države, ki bo prebivalkam in prebivalcem izboljšala dostop do osnovnih dobrin, storitev ter zagotavljala pravičnejšo prihodnost in večjo socialno vključenost.«