Sežiganje z energetsko predelavo odpadkov je le eno od načinov pridobivanje energije iz odpadkov (WtE – Waste To Energy), a so ponekod strokovnjaki in lokalne skupnosti še vedno zaskrbljeni glede sežigalnic ter njihovih vplivov na okolje. Tudi industrija nenehno opozarja na potrebo po vzpostavitvi dodatnih kapacitet za termično izrabo odpadkov v Sloveniji, k temu pa nas spodbujajo vse večje količine odpadkov in vse višje cene obdelave odpadkov v tujini, četudi nevladne organizacije ostajajo odločno proti in menijo, da bi se morali osredotočiti na zmanjševanje količine nastalih odpadkov.

V Evropi je več kot 500 občin, ki so se že zavezale k načinu delovanja zero waste.

V uredništvu osrednjega spletnega medija Maribor24.si smo preverili, kako je na tem področju poskrbljeno tako v štajerski prestolnici kot drugod po državi. V Mestni občini Maribor nas je med drugim zanimala lokacija, zakaj bi bila ta primerna in kakšne bi bile njene prednosti, za Mestno občino Ljubljana, kjer so okoljskemu ministrstvu ponudili dve lokaciji za sežigalnico odpadkov, pa zakaj bi bile tamkajšnje lokacije primernejše oziroma katere so njihove prednosti. In ker ministrstvo za okolje in prostor pri občinah poizveduje tudi o primernih lokacijah za sežigalnico odpadkov, smo se obrnili še na kidričevsko podjetje Talum.

Termična obdelava odpadkov na Teznu načrtovana že od leta 2010

Alan Perc, direktor mariborskega podjetja Snaga, je odgovoril, da je lokacija za termično obdelavo odpadkov na Teznu ob obstoječi sortirnici odpadkov načrtovana že od leta 2010 dalje, kar je bilo tudi opredeljeno v dokumentu identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za izgradnjo objektov za termično predelavo odpadkov z energetsko izrabo v Ljubljani in Mariboru, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor že leta 2011.

Alan Perc: »Pomembna prednost te lokacije je tudi primerna oddaljenost z možnostjo priključitve na obstoječi sistem daljinskega ogrevanja, ki bi v tem primeru izkoriščal odpadke za proizvodnjo električne in toplotne energije za prebivalce našega mesta.«

»Gre za območje, okoli katerega se že sedaj opravlja več dejavnosti povezanih z ravnanjem z odpadki. Poleg Snage sta v bližini tudi družbi Surovina in Dinos, ki opravljata takšne dejavnosti. Pomembna prednost te lokacije je tudi primerna oddaljenost z možnostjo priključitve na obstoječi sistem daljinskega ogrevanja, ki bi v tem primeru izkoriščal odpadke za proizvodnjo električne in toplotne energije za prebivalce našega mesta. Na ta način bomo postajali z vidika energentov bolj smooskrbni in v smeri opuščanja fosilnih goriv, kar je vse skladno z usmeritvami direktiv EU in slovenske zakonodaje,« je pojasnil Perc in dodal, da je območje hkrati opremljeno z železniškimi tiri, ki bi lahko v prihodnje pripomogli k okolju prijaznejšim logističnim prevozom.

Predelovanje mešanih odpadkov iz več kot tretjine Slovenije

Alja Bebar iz službe za odnose z javnostmi v kabinetu ljubljanskega župana pojasnjuje, da v RCERO Ljubljana predelujejo mešane odpadke iz Mestne občine Ljubljana (MOL) in odpadke iz več kot tretjine Slovenije. »Trenutno v projektu sodeluje 58 občin,« je dodala Bebnarjeva.

Trenutna tehnologija (tako v Evropi kot svetu) žal ne omogoča, da ostanka odpadkov ne bi bilo treba bodisi energetsko obdelati bodisi odložiti,« je dejala Bebarjeva.

To konkretno pomeni, da prvenstveno preučujemo možnosti, kako z uporabo najnovejših tehnologij trajno koristno uporabiti gorivo, ki nastane iz komunalnih odpadkov in sušenega blata, in s tem zagotoviti koncept krožnega gospodarstva na ravni Mestne občine Ljubljana, vendar moramo za to dobiti soglasje države.

Vse pripeljane odpadke v ljubljanski regijski center v celoti mehansko biološko obdelajo v objektih in napravah RCERO Ljubljana. »Cilj obdelave odpadkov je izločanje čim večjega mogočega deleža sekundarnih surovin (snovna izraba), vendar vsega ni mogoče snovno izrabiti. Pri postopku mehansko biološke obdelave odpadkov v vseh tovrstnih objektih poleg produktov, ki jih je mogoče snovno reciklirati, nastajajo tudi nekateri produkti (digestat, lahka frakcija), za katere trenutno ni te možnosti in je treba zagotoviti prevzem ter nadaljnjo energetsko obdelavo ali odlaganje. Trenutna tehnologija (tako v Evropi kot svetu) žal ne omogoča, da ostanka odpadkov ne bi bilo treba bodisi energetsko obdelati bodisi odložiti,« je dejala Bebarjeva.

V Sloveniji obvezna državna gospodarska javna služba

Vezano na energetsko predelavo odpadkov je treba, dodaja Bebarjeva, upoštevati dejstvo, da je ta v Sloveniji obvezna državna gospodarska javna služba. »Trenutno pripravljamo strokovno-tehnične podlage za implementacijo najustreznejših možnih rešitev za soproizvodnjo toplotne in električne energije, tako z energetskega, okoljskega kot tudi ekonomskega vidika. To konkretno pomeni, da prvenstveno preučujemo možnosti, kako z uporabo najnovejših tehnologij trajno koristno uporabiti gorivo, ki nastane iz komunalnih odpadkov in sušenega blata, in s tem zagotoviti koncept krožnega gospodarstva na ravni Mestne občine Ljubljana, vendar moramo za to dobiti soglasje države. Lokacije za energetsko izrabo goriva iz odpadkov so predvidene v OPN MOL – ID. Prva je ob toplarni na Zaloški cesti, druga na Letališki cesti. Pri obeh lokacijah je predhodno treba sprejeti prostorski izvedbeni akt,« pravi Bebarjeva in dodaja, da bo več informacij, tudi z vidika postopkov na državnem nivoju, znanih po končani študiji.

Na končno odločitev o lokaciji zagotovo vpliva več dejavnikov

Glede na to, da ne predlogov drugih lokalnih skupnosti ne končne odločitve ne bo sprejela Mestna občina Ljubljana, temveč pristojno ministrstvo, Bebarjeva poudarja, da ostalih predlogov ne morejo komentirati.

To konkretno pomeni, da prvenstveno preučujemo možnosti, kako z uporabo najnovejših tehnologij trajno koristno uporabiti gorivo, ki nastane iz komunalnih odpadkov in sušenega blata, in s tem zagotoviti koncept krožnega gospodarstva na ravni Mestne občine Ljubljana, vendar moramo za to dobiti soglasje države.

»Realno gledano pa na končno odločitev o lokaciji zagotovo vpliva več dejavnikov, med drugim tudi to, da je za tak objekt v prvi vrsti pomemben odjem energije, torej prisotnost ustrezne infrastrukture za oskrbo s toploto in elektriko, zatem logistika oziroma transportne zmožnosti za dobavo goriva,« je sklenila Bebarjeva.

V TEŠ ne načrtujejo sežigalnice

Iz Termoelektrarne Šoštanj pa sporočajo, da ne načrtujemo sežigalnice, ampak energetsko izrabo (sosežig) goriva, narejenega iz nenevarnih odpadkov, ki bi se sicer razkrajali več let. »Gre za sekundarno gorivo, t.i. gorivo SRF, ki v prvi vrsti nadomešča uporabo fosilnih goriv in posledično zmanjšuje emisije toplogrednih plinov, kar je strategija EU na poti v brezogljično družbo,« so zapisali.

TEŠ: »Načrtujemo energetsko izrabo (sosežig) goriva, narejenega iz nenevarnih odpadkov, ki bi se sicer razkrajali več let.«

In pojasnili razliko: »Kadar govorimo o so-sežigu, govorimo o določenem odstotku dodajanja goriva, narejenega iz nenevarnih odpadkov, primarnemu energentu. V primeru Termoelektrarne Šoštanj govorimo od dodajanju do največ 10 odstoktov energetske vrednosti. Sežigalnice pa so eksplicitno namenjene sežigu (termični obdelavi) odpadkov.«

Vedno odprti za nove poslovne priložnosti

Nataša Vodušek Fras, vodja službe za odnose z javnostmi v podjetju Talum iz Kidričevega, je potrdila, da so seznanjeni z interesom družb Saubermacher in Silkem, ki delujeta v Industrijski coni Kidričevo, za izvajanje te dejavnosti (sežigalnica).

Nataša Vodušek Fras: »Za nas je tak objekt zanimiv kot potencialni dobavitelj električne energije.«

»Ob tem lahko dodamo, da smo vedno odprti za nove poslovne priložnosti, tako v okviru infrastrukture, ki jo imamo na razpolago, kot možnosti nudenja ostalih storitev v IC Kidričevo. Za nas je tak objekt zanimiv kot potencialni dobavitelj električne energije, ki jo potrebujemo za svoj proizvodni proces,« še pojasnjuje Vodušek Frasova.