Slovenija že dolgo ni imela tako dobrih bonitetnih ocen, pozitivne ocene javnih financ pa odražajo tudi ugodno stanje v državi, je na očitke gospodarstva glede negativnih učinkov dviga minimalne plače odgovorila infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. Tovrstni ukrepi niso "raznorazni bonbončki", je poudarila po terenski seji vlade v Radovljici.
Bonitetne agencije zvišale oceno javnih financ
"Pravzaprav so vse bonitetne agencije oceno stanja naših javnih financ zvišale na zgodovinsko raven," je izpostavila Bratušek. Dodala je, da je država lansko leto sklenila z nekoliko nižjim javnofinančnim primanjkljajem od načrtovanega – namesto pričakovanih 2,6 odstotka BDP je bil primanjkljaj 2,4 odstotka BDP.
Zadolževanje samo za investicije
Ministrica je poudarila, da je celoten znesek zadolževanja v letu 2025 namenjen investicijam. "To pomeni, da se država niti za en evro ni zadolžila za tekočo porabo ali, kot nekateri očitajo, za raznorazne bonbončke," je bila jasna.
"Zadolževanje za investicije pomeni razvoj," je pojasnila Bratušek in dodala, da te številke lahko demantirajo kritike gospodarstvenikov.
Minimalna plača kot izziv za posameznike
Ministrica je izpostavila, da bi morali vsi, ki menijo, da je minimalna plača v višini 1000 evrov neto previsoka, poskusiti preživeti s tem zneskom.
V Gospodarski zbornici Slovenije so opozorili, da je zaradi dviga minimalne plače ogrožen obstoj 16.000 podjetij in 66.000 delovnih mest.
Minister za delo Luka Mesec je minimalno plačo za leto 2026 določil pri 1481,88 evra bruto, kar za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav pomeni 1000 evrov neto.
Ob tem pa je ostro komentiral nasprotovanje dvigu minimalne plače: »Ponavadi se kot nasprotniki dviga minimalne plače oglašajo ljudje, ki jim sto evrov ne pomeni nič.«
