Mladim dandanes primanjkuje besednega zaklada ali pa uporabljajo popačene sposojene besede iz drugih jezikov, ki pa jih uporabljajo tudi pri pisanju besedil, ki zahtevajo rabo pisnega knjižnega jezika. Tako na primer pri pisanju šolskega spisa brez pomisleka primernosti rabe besed uporabijo narečne in tuje besede, ki bi jih mladi naj uporabljali le v neformalnih pogovorih (bodisi ustno bodisi preko socialnih omrežij). Da vse to ponazorimo s primerom: Že otroci razredne stopnje imajo velike težave pri pisanju, saj npr. namesto ''v redu'' napišejo besedo, ki bi jo uporabili v neknjižnem jeziku, in sicer ''okki''.

Pomembnost rabe knjižnega jezika

Kot nam razlaga red. prof. dr. Dragica Haramija, ki se ukvarja z otroško in mladinsko književnostjo in branjem literarnih besedil, je raba knjižnega jezika povezana z bralno pismenostjo posameznika: ''Raba knjižnega jezika je pomembna, saj to kaže na bralno pismenost posameznika. Do določene mere je najbrž problem, o katerem sprašujete (raba popačenih sposojenih besed iz drugih jezikov ipd.), bolj stvar kulture: ljudje se moramo zavedati, v kakšnih okoliščinah uporabljamo knjižni jezik, kdaj pa narečje, sleng ...''

Haramija poučuje na Pedagoški in Filozofski fakulteti v Mariboru. Tudi pri študentih je bralna pismenost upadla, saj profesorica v zadnjih letih opaža upad razumevanja stalnih besednih zvez, pregovorov, metafor. ''Vedno večkrat je treba razlagati besedišče, da bi razumeli pesem ali zgodbo,'' dodaja.

Bralna pismenost je pomembna, saj ljudem omogoča uspešno delovanje v družbi. ''Na samo branje vpliva razvita bralna pismenost (sestavljena je iz štirih dejavnosti: poslušanja, govorjenja, branja in pisanja). Bralna pismenost ni sama sebi namen, pač pa omogoča funkcioniranje ljudi v družbi,'' poudarja Haramija.

Pri spodbujanju bralne kulture je pomemben zgled

Da bi se nivo bralne pismenosti izboljšal, so potrebne spremembe v odnosu do branja na več področjih. Še vedno je zgled eden izmed pomembnejših dejavnikov. ''Po moje gre pri odnosu do branja za kulturo: če bi bilo branje bolj cenjeno in spodbujano s strani staršev in sovrstnikov, medijev, prepoznavnih oseb; če bi bil tisti, ki bere, zgled in ne v posmeh, bi najbrž bralo več ljudi,'' pove Haramija. Čeprav se marsikomu branje obveznih šolskih gradiv ne zdi smiselno, je to še vedno ključno pri razvijanju pisne in bralne zmožnosti. ''Učenci in dijaki berejo obvezna šolska gradiva, sestavke v učbenikih in domače branje, kar bi veljalo razširiti. Čeprav se zdi takšno branje neke vrste prisila, je vendarle edino, ki daje vpogled v kulturno zgodovino človeštva, torej v umetnost in znanje, ki se prenašata s prednikov na zanamce,'' doda red. prof. dr. Dragica Haramija, ki kot priložnost za spodbujanje branja navaja srečanje slovenskih otroških in mladinskih pisateljic in pisateljev Oko besede v Murski Soboti: ''Tudi to je lep primer spodbujanja branja, saj se literarnih matinej, literarnih večerov, podelitve večernice, najpomembnejše nagrade za otroško in mladinsko književnost na Slovenskem, in drugih prireditev, udeleži več kot 3000 otrok, mladostnikov in odraslih.''