O predlogu za umik referenduma o obrambnih izdatkih bo DZ na izredni seji odločal pred parlamentarnimi počitnicami, načeloma še ta teden, je danes dejala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Predlog Svobode sicer še nima vnaprej zagotovljene zadostne podpore, po večini se bodo poslanske skupine do glasovanja o tem še pogovorile. 

Odločitev neposredno na plenarni seji DZ

Predlog sklepa o razveljavitvi sklepa DZ o razpisu posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov je v petek v parlamentarni postopek vložila Svoboda. Za tak korak so se v največji vladni stranki na čelu z njenim predsednikom in premierjem Robertom Golobom odločili po nizu zapletov in srečanj, ki so sledili zeleni luči DZ predlogu Levice o razpisu referenduma o obrambnih izdatkih in napovedi Gibanja Svobode za referendum o članstvu v Natu.

Nadaljnje postopke obravnave petkovega predloga sklepa Svobode je danes pojasnila predsednica DZ. Kot je dejala, bodo o predlogu poslanci odločali neposredno na plenarni seji DZ, brez predhodne obravnave na matičnem delovnem telesu.

Ob pojasnjevanju takšne odločitve je spomnila na odločbo ustavnega sodišča, v kateri je to sprejelo stališče, da je sprejem sklepa o predlogu za razpis referenduma prva faza postopka, katere namen pa ni nujno kasnejše sprejetje podzakonskega akta. Kljub temu pa se je tovrstna praksa vzpostavila. "Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da po tem, ko DZ na plenarni seji sprejme sklep o razpisu posvetovalnega referenduma, to pomeni preverjanje politične volje za razpis posvetovalnega referenduma. Gre za to, da ima tak sklep naravo akta poslovanja državnega zbora brez zunanjih učinkov, kar pomeni brez nekih pravno zavezujočih posledic in ne zavezuje državnega zbora, da mora nato biti sprejet še odlok," je navedla Klakočar Zupančič.

'Posvetovalni referendumi niso politične igračke'

V danem primeru pa je imel sprejet sklep zaradi "špekulativnega glasovanja nekaterih poslanskih skupin" zelo velik vpliv na dojemanje javnosti, na kar pa da ni pomislil nihče izmed poslancev, ki so tako glasovali, je prepričana predsednica DZ. Na koga je ciljala z besedami o špekulativnem glasovanju sicer ni želela pojasniti, saj da "vedo, kdo so".

Znova pa je poudarila, da posvetovalni referendumi niso politične igračke, namenjene zavlačevanju zakonodajnih postopkov in političnemu preigravanju med posameznimi strankami, pač pa resen parlamentarni institut.

Glasovanje o predlogu za umik referenduma o obrambnih izdatkih bo tako po njenih besedah vnovično preverjanje politične volje zanj.

Še brez izreka podpore

Poslanske skupine se sicer danes večinoma niso še izrekle o podpori predlogu za umik, saj da se bodo o tem še pogovorili. Predlog bodo poslanci po pričakovanjih obravnavali še ta teden. Če bo vložena zahteva za izredno sejo, bo to točko možno uvrstiti na katero od že predvidenih izrednih sej v tem tednu, je navedla Klakočar Zupančič. Ena je namreč predvidena še v četrtek in še ena v petek.

Z dnevnega reda četrtkove seje pa so medtem v koaliciji umaknili umaknili obravnavo še enega predloga posvetovalnega referenduma o višanju obrambnih izdatkov, ki ga je vložil poslanec Miha Kordiš. Kot razlog so navedli, da mora DZ najprej odločiti o predlogu za umik prvega referenduma o obrambnih izdatkih.

Kordiš je slednje ocenil kot nesprejemljivo. V današnji izjavi za medije je spomnil, da so v stranki Mi, socialisti, ki jo ustanavlja, zbrali 5000 podpisov v podporo predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o povečanju vojaških izdatkov. Prepričan je, da bi moral DZ o tem odločati že zdaj, glede na aktualno situacijo, ko "živimo v janšizmu brez Janše", pa bo vesel, če bo zahteva sploh na dnevnem redu jeseni. Vztraja pa na stališču, da politika ne bi smela podpisovati kakršnihkoli zavez Natu, dokler se o tem ne izrečejo državljani.

STA