Glede na trenutno stanje z novim koronavirusom se marsikomu poraja vprašanje kdaj je opravičen do bolniškega staleža. Ponekod so podjetja, pa tudi sam UKC Maribor, sprejela dodatne ukrepe. V UKC Maribor so vsem zaposlenim, ki so se vrnili iz potovanja iz Italije ali drugih rizični območjih, so sporočili, da naj ostanejo osem dni doma ter se opazujejo. Po osmih dneh bo opravljena ponovna ocena tveganja. Takšnim osebam pa bolniški stalež ne pripada, v kolikor sam delodajalec želi, da ostanejo doma, pa je to v njegovo breme v polni višini plače.
Zdravi osebi je lahko karantena odrejena le, če je bila v testnem kontaktu z osebo, ki je okužena ter se zaradi tega smatra, da je visoko rizična. V takšnem primeru je delavec opravičen do odsotnosti z dela ter prav tako do nadomestila plače v breme delodajalca.
Karantena le v primeru stika z okuženo osebo
Te osebe nimajo pravice do začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov, ampak morebitno odsotnost z dela ureja z delodajalcem skladno z zakonom o delovnih razmerjih. Če delodajalec odloči, da bo zdrav delavec odsoten z dela, je delavec upravičen do nadomestila v breme delodajalca v polni višini plače, ker ne dela zaradi razlogov na strani delodajalca, so navedli na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Zdravi osebi je lahko karantena odrejena le, če je bila v testnem kontaktu z osebo, ki je okužena ter se zaradi tega smatra, da je visoko rizična. V takšnem primeru je delavec opravičen do odsotnosti z dela ter prav tako do nadomestila plače v breme delodajalca.
V primeru izolacije, ki jo zboleli osebi odredi lečeči zdravnik, imajo zavarovanci pravico do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela od 1. dne dalje v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v višini 90% od osnove, pojasnijo na straneh ministrstva. Bolniški list taki osebi izda osebni zdravnik, pri čemer se kot razlog določi »izolacija«. Izolacija se lahko izvaja v bolnišnici ali doma.
V ostalih primerih bolezni, ko ne gre za izolacijo, imajo zavarovanci na podlagi ugotovitve osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika ZZZS ali zdravstvene komisije ZZZS pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela zaradi zdravstvenih razlogov v breme delodajalca ali Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Nadomestilo plače pripada zavarovancem v breme ZZZS od prvega delovnega dne zadržanosti od dela zaradi določenih okoliščin, med drugim zaradi nege ožjega družinskega člana in spremstva, ki ga odredi osebni zdravnik. V vseh drugih primerih začasne nezmožnosti za delo se nadomestilo plače izplača v breme delodajalca do 31. delovnega dne zadržanosti od dela, v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja pa od 31. delovnega dne zadržanosti od dela dalje. Pri tem sicer obstajajo določene izjeme.
Podrobnosti najdete TUKAJ.
Bolniške odsotnosti veliko breme
Ker so trenutno bolniške odsotnosti precej aktualna tema, smo preverili koliko oseb je sicer na bolniški in kako dolga je najdaljša bolniška, ki je trenutno v trajanju. »Zdravstveni absentizem oz. stalež nikakor ne izhaja le iz zdravstvenega stanja zaposlenega, temveč je lahko tudi posledica delovnih, socialnih, kulturnih, ekonomskih, ekoloških in drugih dejavnikov, ki so jim izpostavljeni delavci, zato predstavlja ne le zdravstveni, temveč tudi ekonomski, socialni in vsesplošni družbeni problem,« pojasnijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in dodajo, da je z vidika ekonomskih, socialnih, zdravstvenih in drugih posledic bolniški stalež veliko breme tako za zaposlene, njihove delodajalce, izvajalce zdravstvenih storitev, nosilce socialnih zavarovanj, kot tudi za družbo v celoti.
Povprečna bolniška odsotnost traja 10,5 dni, vendar so bolniške odsotnosti, ki jih plačuje ZZZS daljše in v povprečju trajajo 16,8 dni.
Najdaljši bolniški stalež traja več kot 12 let
Povprečna bolniška odsotnost traja 10,5 dni, vendar so bolniške odsotnosti, ki jih plačuje ZZZS daljše in v povprečju trajajo 16,8 dni. Na dan 1. 12. 2019 je bilo 8.368 oseb, ki so bile začasno zadržane od dela več kot 1 leto in 279 oseb, ki so bile začasno zadržane od dela več kot 5 let. »Trenutno je najdaljši bolniški stalež, ki traja neprekinjeno od 17. 9. 2007 dalje, torej več kot 12 let. Drugi najdaljši pa traja neprekinjeno od 29. 04. 2008 dalje, torej več kot 11 let,« povedo v ZZZS.
Breme nadomestil plač večje za delodajalce in ZZZS
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo zaradi začasne nezmožnosti za delo v Sloveniji v letu 2019 izgubljenih skupaj 12.412.387 delovnih dni, kar predstavlja 287.829 ali 2,4 odstotkov več izgubljenih delovnih dni več kot v letu 2018. »Breme odsotnosti (nadomestil plač) se je povečalo tako za delodajalce kot tudi za ZZZS. Število primerov se je na letni ravni povečalo skupaj za 75.633 primerov, povečanje je šlo tako v breme delodajalcev kot tudi v breme ZZZS,« pojasnijo.
33 milijonov izdatkov več
Zanimalo nas je tudi kakšni so izdatki za nadomestila plač zaradi začasne zadržanosti od dela za preteklo leto. Kot so nam sporočili, znašajo 381.552.735 evrov, kar je za 33 milijonov več kot leta 2018 in 69 odstotkov oz. za 156 milijonov evrov več kot pred 5 leti. »Če bi upoštevali zamik izplačil iz leta 2019 v 2020, zaradi omejitev z Odlokom DZ RS, pa bi bila dejanska realizacija še za skoraj 7 milijonov evrov višja, tj. 388.522.681 eur.«
Izrazita rast bolniških odsotnosti
Podatki spodaj, kažejo izrazito rast, ki se je pričela po letu 2014. Na ZZZS povedo, da to na eni strani sovpada na eni strani s pokojninsko reformo in zaključkom gospodarske krize. »2014 beležimo izrazito rast tako fizičnih kazalcev kot tudi izdatkov. Po zadnjih podatkih je bilo tako v obdobju januar – oktober 2019 število izgubljenih delovnih dni (v breme delodajalcev in ZZZS) večje za 4,7 odstotkov oz. za 470.912 dni v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta, število primerov bolniškega staleža pa se je v tem obdobju povečalo za 8 odstotkov oz. za 75.563 primerov.«
Podatki o odhodkih ZZZS za nadomestila plače po letih:
2019 = 381.553.163 evrov
2018 = 347.902.628 evrov
2017 = 314.771.215 evrov
2016 = 287.628.849 evrov
2015 = 246.071.636 evrov
2014 = 225.545.479 evrov
2013 = 227.607.486 evrov
2012 = 225.850.435 evrov
2011 = 217.225.729 evrov
2010 = 222.758.248 evrov
2009 = 201.702.355 evrov
Izdatki pa naraščajo predvsem zaradi povečevanja števila delavcev in višine plač, povišanja starosti delavcev, podaljšanja delovne dobe ter časovno neomejenega trajanja bolniškega staleža in neomejene višine izplačanega bolniškega nadomestila, ki je tudi bistveno višje od invalidske pokojnine.
Ureditev višine in trajanja nadomestil
Kot ocenjuje ZZZS bo potrebno v prihodnje izvesti predvsem razmislek o primernosti zakonske ureditve višine in trajanja nadomestil za čas odsotnosti z dela: »Sploh v primerjavi z nizkimi višinami in navzgor limitiranimi invalidskimi pokojninami, ki jih izplačuje ZPIZ, zaradi česar zavarovanci niso zainteresirani za dokončno ureditev njihovega statusa pri ZPIZ, sprejeti ukrepe individualne rehabilitacije in hitrega prehoda v prezaposlitev in poklicno rehabilitacijo, prenoviti zakonodajo s področja invalidskega varstva (po oceni ZZZS se postopki pred ZPIZ pogosto začnejo (pre) pozno in so dolgotrajni, (ne)zaključenost zdravljenja pa se razlaga preozko).«
Kot dodajo, bodo pomembni tudi ukrepi usmerjeni v preventivo, spodbujanje odgovornosti posameznika za lastno zdravje in zagotavljanja varnega delovnega okolja: »Tudi s spodbudami delodajalcem za vlaganje v zdravje zaposlenih, vključno s prilagoditvijo delovnih mest starajoči aktivni populaciji. Tudi večja dostopnost do zdravstvenih storitev v smislu skrajševanja čakalnih dob lahko pripomore k hitrejšemu vračanju na delovno mesto.«
»Glede na navedeno ZZZS aktivno opozarja na potrebno po sistemskih spremembah različnih zakonodaj in drugih aktivnostih države, ki bi lahko pomembno vplivale na manjšanje števila izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni ali poškodbe.«
Poziv k spremembam
Lani spomladi so izvedli večji medresorski sestanek na temo obvladovanja absentizma, na podlagi zaključkov katerega smo pozvali tako Ministrstvo za zdravje (MZ) kot tudi ministrstvo za delo (MDDSZ). Kot so nam dejali so njihove želje:
– MDDSZ naj invalidsko upokojevanje določi kot prioriteto pri spreminjanju pokojninske zakonodaje, vključno z ukrepi, ki omogočajo čimprejšnjo vrnitev zaposlenih nazaj na delovno mesto (npr. učinkovita poklicna rehabilitacija, pomoč pri oblikovanju načrta vrnitve na delovno mesto ipd),
– V prvem Akcijskem načrtu za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu je predvidenih več konkretnih ukrepov, ki bi lahko pripomogli k obvladovanju absentizma v Sloveniji, zato smo pozvali MDDSZ in MZ, naj začrtane ukrepe izvedeta (npr. aktivnosti za prilagoditev delovnih mest za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj, priprava pravnih podlag za javne razpise namenjene promociji zdravja na delovnem mestu, priprava analize razbremenitve investicij v varno in zdravo delovno okolje itd.),
– MZ smo opozorili, da pri spreminjanju ZZVZZ vključi v rešitve potrebne sistemske spremembe (npr. medicinska rehabilitacija, razprava o primernosti ureditve nadomestil za čas bolniške odsotnosti, položaj medicine dela)
