Ta teden po vsej Evropi potekajo dnevi osveščanja o srčnem popuščanju, ki letos potekajo pod geslom Srčno popuščanje naj nas ne ustavi. V Društvu za zdravje srca in ožilja poudarjajo, da je kljub diagnozi mogoče živeti kakovostno in dolgo življenje . z zgodnjo prepoznavo bolezni, ustreznim zdravljenjem in zdravim življenjskim slogom.

Prizadene približno 64,3 milijona ljudi po vsem svetu

Srčno popuščanje je namreč ena najpogostejših bolezni srca, ki prizadene približno 64,3 milijona ljudi po vsem svetu. Ocenjuje se, da je v razvitih državah prevalenca bolnikov okoli dva odstotka, med starejšimi od 70 let pa kar 10 odstotkov. V Sloveniji je prevalenca med 20.000 in 40.000 bolnikov. Zaradi staranja prebivalstva in boljše obravnave akutnih srčno-žilnih stanj se pričakuje, da se bo število bolnikov do leta 2040 še podvojilo, so nedavno opozorili na novinarski konferenci Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Poleg občutnega vpliva na kakovost življenja srčno popuščanje povzroča tudi visoko umrljivost in pogosto potrebo po hospitalizaciji. Kar petina bolnikov je v roku enega leta po odpustu znova sprejeta v bolnišnico. V Društvu za zdravje srca in ožilja opozarjajo, da so posledice napredovalega srčnega popuščanja pogosto hujše kot pri večini rakavih obolenj, prognoza bolezni pa slabša kot pri številnih vrstah raka.

Kaj lahko storimo?

Za preprečevanje ali čim poznejše pojavljanje bolezni je po mnenju predsednika društva Matije Cevca ključnega pomena zdrav življenjski slog, ki zajema redno telesno dejavnost oz. zmerno aerobno vadbo, kot so hoja, kolesarjenje ali plavanje, uravnoteženo prehrano z veliko sadja, zelenjave, polnozrnatih živil in manjši vnos maščob ter soli, nadzor nad telesno težo, opustitev kajenja in zmerno uživanje alkohola.

Evropski dnevi osveščanja o srčnem popuščanju potekajo od leta 2010 pod okriljem Zveze za srčno popuščanje pri Evropskem kardiološkem združenju.

Bolezen je mogoče uspešno obvladovati, če jo odkrijemo dovolj zgodaj. Med opozorilne znake spadajo oteženo dihanje (zlasti med telesno aktivnostjo ali v ležečem položaju), otekanje spodnjih okončin, nenadno povečanje telesne teže zaradi zastajanja tekočine, utrujenost ter hitro ali neredno bitje srca.