Prijavitelji so upravičeni do zaščite po tem zakonu, če se prijavljene kršitve predpisov nanašajo na delovno okolje prijavitelja, izhaja iz predloga zakona.

Kot navaja ministrstvo za pravosodje, je cilj zakona o zaščiti prijaviteljev dodatna okrepitev pravilne uporabe in spoštovanja prava EU ter spoštovanje nacionalne zakonodaje. Ob tem se zakon ne nanaša le na področja, ki jih na tem področju izpostavlja direktiva EU, temveč se z namenom varovanja javnega interesa nanaša na kršitev predpisov, ki veljajo v RS.

Z zakonom bodo ščitili javni interes

S tem namenom predlog zakona vzpostavlja dodaten vzvod nadzora, na način, da spodbudi osebe, ki pri delu zaznajo nepravilnosti, za katere menijo, da so resnične in ogrožajoče za javni interes, da jih prijavijo po za to vzpostavljeni poti. Spodbuda se kaže v zagotavljanju zaščite od trenutka prijave v skladu z zakonom,” navaja predlagatelj.

Predlog zakona ima dva vsebinsko zaokrožena dela. Prvi del je namenjen opredelitvi treh možnosti, ki jih ima prijavitelj, in sicer vlaganje prijave po notranji poti za prijavo kršitev, prijava po zunanji poti nadzornim in regulatornim institucijam in javno razkritje kršitev. Določa tudi pogoje za zaščito prijavitelja in obveznost varstva njegove identitete v vseh postopkih prijave kršitev.

V predlogu zakona je opredeljena obveznost zavezancev, da vzpostavijo notranjo pot prijave, da določijo osebo, ki bo obravnavala prijave in da določijo postopek obravnave prijave. Opredeljena je tudi zunanja pot prijave, ki jo bodo morali vzpostaviti državni organi. “Javno razkritje kršitve je predvideno kot ultima ratio možnost, ko zaradi okoliščin konkretnega primera ni mogoče pričakovati, da bo sistem ustrezno odreagiral na prijavo kršitve,” navaja ministrstvo.

Povračilni ukrepi bodo prepovedani

Drugi del predloga zakona opredeljuje zaščitne in podporne ukrepe, ki jih sistem nudi prijavitelju. Predlog zakona določa prepoved vseh povračilnih ukrepov, ob čemer tudi grožnja in poskus štejeta kot povračilni ukrep, kršitev te prepovedi pa pomeni prekršek. Ker se prijaviteljem pogosto očita, da s prijavo ali javnim razkritjem zlorabljajo poslovne skrivnosti in da so jih neupravičeno razkrili, je določena izključitev njihove odgovornosti.

Prijavitelji so pogosto deležni tudi povračilnih ukrepov. “Najresnejši so povračilni ukrepi v smislu delovnopravnih sankcij, ki pomenijo odpoved pogodbe o zaposlitvi, pogosto iz krivdnih razlogov. V takem primeru ima prijavitelj (delavec) možnost, da uveljavlja sodno varstvo,” navaja predlagatelj.

Prijavitelj, ki pogosto ostane brez zaposlitve, je ne glede na premoženjski status oproščen plačila sodnih taks, prav tako pa je z zakonom vzpostavljena izpodbojna domneva, da je škoda, ki jo je utrpel prijavitelj, posledica povračilnega ukrepa, kar mu olajša dokazovanje. Prijavitelj, ki je deležen povračilnih ukrepov, je upravičen do brezplačne pravne pomoči v sodnih postopkih, ne glede na njegovo premoženjsko stanje. Prijavitelj, ki mu je delodajalec zaradi prijave odpovedal pogodbo o zaposlitvi, je upravičen tudi do nadomestila za primer brezposelnosti, če vloži tožbo proti delodajalcu zaradi odpovedi pogodbe.

Tri kategorije prekrškov

Predlog zakona določa tudi prekrške. Razdeljeni so v tri kategorije, in sicer sistemski prekrški oz. kršitve v zvezi z vzpostavitvijo notranje poti za prijavo, lažje in težje prekrške. Globe so opredeljene različno za male, srednje ter velike delodajalce, kar omogoča ustrezno individualizacijo glob in s tem njihov boljši odvračilni učinek. Pristojnost za izvajanje prekrškovnih postopkov je deljena med Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) in organe, ki vodijo konkreten postopek z notranjo prijavo.

Pri oceni finančnih posledic zakona ministrstvo med drugim izhaja iz predpostavke, da se kratkoročno ne bo bistveno povečalo število prijav nepravilnosti, ki jih že sedaj prejmejo in obravnavajo nadzorni državni organi in KPK. Na podlagi dosedanje prakse in prakse primerljivih držav, ki so že uvedle sistem zaščite prijaviteljev, tako predvidevajo, da bodo organi letno obravnavali približno deset primerov povračilnih ukrepov zoper prijavitelje.

Stroške zaposlitev štirih javnih uslužbencev na KPK na ministrstvu ocenjujejo na 110.000 evrov letno, za vzpostavitev spletne aplikacije za statistično poročanje o prijavah pa bo KPK potreboval 40.000 evrov.

“Ocenjujemo, da bo od tega približno pet primerov letno, v katerih bo prišlo do prenehanja delovnega razmerja, ki bodo vodili do uveljavljanja sodnega varstva in drugih podpornih ukrepov,” navaja predlagatelj.

Po oceni predlagatelja, zakon ne bo imel posledic na že veljavni proračun, bodo pa sredstva za izvedbo predlaganih zakonskih rešitev zagotovljena v okviru finančnega načrta KPK ob pripravi proračunov za leti 2023 in 2024. Po oceni ministrstva bodo finančne posledice nastale zaradi širitev nekaterih pristojnosti KPK in iz naslova priprave spletne aplikacije za statistično poročanje zavezancev za vzpostavitev notranje in zunanje prijavne poti.

STA