Za dolgoročno ohranjanje sladkovodnih rib v Sloveniji je izjemnega pomena ohranitev njihovega življenjskega prostora, ki je zaradi neustreznih gradbenih posegov, regulacij vodotokov in podnebnih sprememb vedno bolj ogrožen. Pritisk predstavljajo tudi ribojede živali, pred petkovo konferenco na to temo ugotavljajo na zavodu za ribištvo.
O obeh ključnih izzivih upravljanja z ribjo populacijo bodo v petek na Brdu pri Kranju razpravljali na strokovni konferenci o upravljanju rib v celinskih vodah Slovenije, ki jo organizira Zavod za ribištvo v Sloveniji (ZZRS). Pričakujejo okoli 130 udeležencev, med njimi predstavnike pristojnih ministrstev, Ribiške zveze Slovenije in ribiških družin.
Spreminjanje rek
Ribe za življenje potrebujejo raznoliko vodno okolje, ki ga najceloviteje oblikuje narava sama. Za dobro stanje ribjih populacij so ključni razgibane struge in brežine s skrivališči, obrežna vegetacija, ki zagotavlja senčenje in zavetje, tolmuni in brzice, meandri, prodišča oziroma drugi drstni habitati ter zadostna količina vode v strugi, poudarjajo na ZZRS.
Kot je za STA pojasnila vodja strokovno-raziskovalne službe na ZZRS Kaja Pliberšek, se okolje z neustreznimi gradbenimi posegi, tudi ob izvedbi popoplavnih ukrepov, spreminja na način, da vodotok oz. del vodotoka ne omogoča več zdrave ribje združbe in zdravega ekosistema. Reke in potoke se namreč pogosto spreminja v monotone kanale, brežine pa v ravnih linijah utrjuje s kamnitimi zložbami, izvaja goloseke ter gradi prečne objekte, ki otežujejo migracijo rib.
"Že samo človeško oko zazna, da v vodi ni več toliko rib, kot jih je bilo mogoče 20, 40 let nazaj," je poudarila Pliberšek. Reka je po njenih besedah tridimenzionalen prostor in ko ga človek izravna, skrajša, oblije z betonom, se s tem bistveno poslabša življenjski prostor rib in drugega življa, ki nima več ustreznih prebivališč, skrivališč in tudi drstišč.
Poplave 2023 najbolj prizadele Koroško in Savinjsko
Po njenih besedah so najbolj prizadeta območja na Koroškem in Savinjskem zaradi poplav leta 2023 ter sanacijskih ukrepov, ki so sledili in se še vedno izvajajo. "Ribiške družine se izjemno trudijo, da bi populacijo spravile na neko primerno raven, a se dela ves čas izvajajo, kar je za ribe in ostali živelj izjemno slabo," je dejala.
Vsi napori so zato po njeni oceni začasni, za dolgoročnejšo sanacijo stanja pa je treba najprej končati sanacijo. Šele potem bomo začrtali ukrepe celovite vzpostavitve domorodne populacije, na srečo imamo izhodišče vrednosti pred poplavami, v ribogojniških enotah pa so že vzpostavili matične jate, je dodala.
Slovenske reke so za zdaj med bolje ohranjenimi v Evropi, ugotavljajo na ZZRS, ter to pripisujejo vztrajnemu delu ribiških družin, strokovnih institucij, naravovarstvenikov in lokalnih skupnosti. Med bolj prizadetim vrstami so po besedah Pliberšek soška postrv, sulec, bolen, čep in platnica, ki so ogrožene tudi v evropskem merilu.
Za ranljiv ekosistem ribjih populacij dodaten pritisk, kot ugotavlja ZZRS, pomenijo tudi ribojede živali, ki s plenjenjem povzročajo škodo. "Z ribojedimi živalmi se ne upravlja in posledično postajajo vse izrazitejši vir konfliktov med ribištvom in naravovarstvom," še navajajo. "Pri tem ne govorimo le o kormoranih, čapljah, vodomcu, v zadnjih petih letih zaznavamo porast žagarja in vidre, ribe pa v izravnanih vodotokih sploh nobenih zatočišč," je dejala Pliberšek.
Kot velik problem je izpostavila tudi podnebne spremembe. Te povzročajo predvsem segrevanje vode in ekstremne vremenske pojave, med katerimi so poplave in nizki vodostaji, kar posebej slabo vpliva na ribje vrste, ki so navajene hladnejših voda in večje vsebnosti kisika. "Te vrste se pomikajo po vodotokih navzgor, kar v zadnjem času opažamo pri lipanu, a tudi tega vodotoka bo enkrat zmanjkalo," je še dejala Pliberšek.
