Ne Tonin, ki je o tem spregovoril na sredini novinarski konferenci, ne na ministrstvu za obrambo dodatnih pojasnil še niso želeli dati. Letos bo sicer na podlagi omenjenega zakona za investicije namenjenih 100 milijonov evrov. DZ je zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v SV do leta 2026, ki v omenjenem obdobju predvideva skupaj za 780 milijonov evrov vojaških naložb, sprejel v drugi polovici novembra. Večji del sredstev bo šel za oblikovanje srednje bataljonske bojne skupine z nakupi oklepnih vozil. Ministrstvo sicer na posebni spletni podstrani, namenjeni spremljanju vodenja investicij, navaja, da v proračunu za leto 2021 sredstva za investicije v SV predstavljajo zgolj približno odstotek.

Prav tako navajajo primerjavo, iz katere je razvidno, da so obrambni izdatki od leta 2009, ko so predstavljali 1,59 odstotka BDP, leta 2014 padli pod odstotek in se vrteli okoli odstotka tudi v prihodnjih letih, do lanskega rebalansa, ko so prišli na 1,1 odstotka, predlog sprememb proračuna za letošnje leto predvideva že 1,28 odstotka, za prihodnje pa že 1,3 odstotka BDP. Za investicije je bilo v SV leta 2010 porabljenih 136,9 milijona evrov, nato pa so izdatki za ta namen bistveno padli, leta 2014 dosegli dno pri 9,6 milijonih, predlog sprememb za letos znova predvideva 102,6 milijona, za prihodnje leto pa 133,5 milijona evrov.

Izvajanje zakona bi lahko ustavilo ustavno sodišče

Razprava o smiselnosti obsežnejšega vlaganja v vojsko se je sicer tako rekoč ves čas vrtela okoli vladnega zatrjevanja nujnosti investicij za ohranitev SV in krepitev verodostojnosti države v zavezništvu na eni strani ter opozicijskega nasprotovanja zakonu zaradi neprimernega časa za takšen ukrep v času zdravstvene in gospodarske krize na drugi strani. Levica in SD sta po sprejetju zakona v DZ vložili tudi več kot 28.000 podpisov za začetek postopkov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, a je koalicijska večina le dan zatem potrdila sklep o nedopustnosti referenduma. Opozicija se je na ustavno sodišče zato obrnila z zahtevo za presojo ustavnosti omenjenega sklepa.

Levica in SD sta po sprejetju zakona v DZ vložili tudi več kot 28.000 podpisov za začetek postopkov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, a je koalicijska večina le dan zatem potrdila sklep o nedopustnosti referenduma.

Koordinator Levice Mesec pa je pozneje vložil še zahtevo za presojo ustavnosti samega zakona. Prvič bo pobuda na mizi ustavnih sodnikov danes.

Vojska v leto 2021 vstopila kadrovsko okrepljena

Več odobravanja je lani sicer požela zakonodajna rešitev za vojake po 45. letu, ki je konec septembra v DZ dosegla celo potrebno dvotretjinsko večino. Ob koaliciji sta jo podprli tudi opozicijski SNS in SD. Slednja si je sicer za podobno izboljšanje statusa starejših vojakov prizadevala že v času njihove ministrice Andreje Katič in vlade premierja Mira Cerarja. Prav prizadevanja za izboljšanje gmotnega položaja vojske in socialnega položaja vojakov so morda vplivala na kadrovsko sliko v SV. Ta se je v minulih letih iz leta v leto slabšala in s tem še dodatno krnila letne ocene njene pripravljenosti. Ob koncu leta 2020 pa so v SV z zadovoljstvom ugotavljali, da so se kadrovski trendi obrnili navzgor.

Ob koncu leta 2020 pa so v SV z zadovoljstvom ugotavljali, da so se kadrovski trendi obrnili navzgor.

Do 23. decembra je tako SV zabeležila 222 novih zaposlitev, leta 2019 pa v celem letu 111. Po podatkih iz decembra lani je vojsko tako sestavljalo 6368 pripadnikov stalne sestave in 681 pripadnikov pogodbene rezerve. V samo pol leta, od junija lani, so se tako njihove vrste okrepile za 47 pripadnikov stalne sestave in za 25 pripadnikov pogodbene rezerve. Ob spomladanski menjavi vlade je prišlo tudi do kadrovskih sprememb na obrambnem področju. Vodenje SV je od prve načelnice Alenke Ermenc prevzel brigadir Robert Glavaš, ki pa je dobil čin generalmajorja 17. decembra, na dan, ko je pred 30 leti ob postroju v Kočevski Reki prvič zadišalo po Slovenski vojski.

Propadla dva poskusa dodelitve dodatnih pooblastil vojski na meji

Lansko leto sta zaznamovala tudi dva propadla poskusa dodelitve dodatnih pooblastil vojski na meji oziroma aktivacijo 37.a člena zakona o obrambi. Med razlogi za tak ukrep je vlada navajala tudi epidemijo novega koronavirusa. Vladni omejitveni ukrepi za preprečevanje širjenja virusa so namreč zahtevali okrepljeno prisotnost policistov v notranjosti države, zaradi česar je vlada kmalu ocenila, da bi jih utegnilo zmanjkati na meji s Hrvaško, kjer so nadaljevali s prizadevanji za preprečevanje nezakonitih migracij.

Ne aprila ne novembra poslanke in poslanci takšnega predloga niso potrdili, saj bi ga bilo mogoče izglasovati le z dvotretjinsko večino, opozicija pa mu, z izjemo SNS, ni bila naklonjena. Tudi zaradi ugotovitve, da število migracij v primerjavi z letom 2019 ne narašča, pač pa celo upada.

Temu pritrjujejo tudi statistični podatki, po katerih so policisti med 1. januarjem in 30. novembrom obravnavali 14.065 nezakonitih prehodov državne meje, medtem ko je bilo v enakem obdobju leta 2019 teh 15.420. Na drugi strani pa so v koaliciji opozarjali, da so številke nižje na račun mesecev, ko so bile meje zaradi epidemije praktično zaprte.

Temu pritrjujejo tudi statistični podatki, po katerih so policisti med 1. januarjem in 30. novembrom obravnavali 14.065 nezakonitih prehodov državne meje, medtem ko je bilo v enakem obdobju leta 2019 teh 15.420. Na drugi strani pa so v koaliciji opozarjali, da so številke nižje na račun mesecev, ko so bile meje zaradi epidemije praktično zaprte.

Vojska se je lani soočila tudi s poročanjem Primorskega dnevnika o majskem incidentu, ko naj bi blizu meje z Italijo moški v uniformi nameril puško v sprehajalca, zamejskega Slovenca. Policijska preiskava je pokazala, da sta bila vpletena slovenska vojaka, koprsko okrožno tožilstvo pa je ovadbo zavrnilo, ker ni bilo elementov kaznivega dejanja.

STA