Po neuradnih informacijah v ponedeljek niso podpisali dogovora, ker se delodajalci niso hoteli v zameno za ohranitev prispevnih stopenj za pokojninsko zavarovanje v zdajšnji višini odpovedati dejavnostim, ki so jih že začeli zaradi nezadovoljstva glede prispevka za dolgotrajno oskrbo. S takšnim dogovorom se niso strinjali, ker po njihovi oceni prispevek za dolgotrajno oskrbo nikakor ni povezan s pokojninsko reformo. Dogovor se je zato spremenil, predstavniki delodajalcev in sindikatov pa so o spremenjenem besedilu zatem razpravljali še na svojih organih.
Spremenjeni dogovor, ki ga je pridobila STA, navaja, da bodo po sprejetju novele pri odpiranju razprav o ukrepih na davčnem področju razpravljali o celotni javnofinančni sliki, vključno s spremembami na področju prispevnih stopenj tako delodajalcev kot delavcev. Brez soglasja socialnih partnerjev se ne bo spreminjala nobena od prispevnih stopenj, izhaja iz dogovora.
Daljša zahtevana starost
Po predlogu pokojninske novele, ki je še vedno neuraden, se bo zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 postopno podaljševala in bo od leta 2035 za dve leti daljša kot zdaj. Obdobje za izračun pokojninske osnove se bo od leta 2028 podaljševalo, od leta 2035 pa bo vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bodo pet najmanj ugodnih let izločili.
Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe se bo z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 naprej postopno zviševal, od leta 2035 pa znašal 70 odstotkov. Pri usklajevanju pokojnin bodo bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in manj rast plač. Predvidena pa je tudi božičnica, in sicer že novembra letos.
