Vladni interventni zakon predvideva, da bodo delavce, ki so na bolniški več kot 30 dni, po novem lahko obiskali kontrolorji ZZZS, ki jih bo v kratkem šest. Kontrolorji bodo preverjali, ali so delavci, ki so na bolniški, dejansko doma. O tem bodo, brez da bi vedeli o zdravstvenem stanju, naredili zaznamek in poslali informacijo imenovanemu zdravniku ZZZS. Nadzori so v osnovi bili že sedaj, vendar pa niso bili urejeni na zakonski ravni.

Zakon v nujni postopek

Zakon, ki ga je vlada v državni zbor poslala po nujnem postopku, med drugim predvideva zagotovitev dodatnih sredstev za bolnišnice s kumulativnimi izgubami ter prinaša ukrepe za obvladovanje absentizma. S temi vlada cilja na preprečitev zlorab bolniškega staleža, zato med drugim z interventnim zakonom ureja laični nadzor in uvaja režim gibanja med bolniško odsotnostjo.

Zdravnik bo določil režim gibanja

Ureja tudi določitev režima gibanja med bolniško odsotnostjo, o katerem bosta seznanjena tako zavarovanec kot delodajalec. To bo v praksi pomenilo, da bo zdravnik pacientu predpisal, kakšne aktivnosti so najboljše za to, da okreva. Po novem bo zdravnik ob odprtju bolniške obvezno določil tudi režim gibanja zavarovanca in ga zapisal v zdravstveno dokumentacijo. Tako bo lahko odredil strogi počitek doma ali pa da lahko hodi na sprehode, ob čemer zdravnik določi časovne intervale, ko sme zavarovanec dom zapustiti.

Delodajalec bo imel vpogled v ta del dokumenta bolniške odsotnosti, ne pa tudi v zdravstvene podatke ali diagnozo svojega zaposlenega.

[[image_1_article_83478]]

Strožja pravila za kršitelje

Z interventnim zakonom se precej spreminjajo tudi posledice kršitev. Do sedaj je veljalo, da če kontrolorji zalotijo bolnika pri opravljanju pridobitnega dela med bolniško, je ta izgubil nadomestilo plače za tisti dan. Po novem predlogu, bo bolnik ostal brez nadomestila plače tekoči mesec, plus še dodatni mesec. V novem zakonu je zapisano tudi, da se bo nadomestilo odvzelo tudi če bo posameznik kršil režim gibanja.

Pridobitna dejavnost se med bolniškim staležem ne sme opravljati

Kot pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje, so ugotovili zlorabe, ko je nekdo odprl s. p., čeprav je imel zdravstvene težave, ki mu onemogočajo opravljanje dejavnosti, nato pa je kmalu po odprtju s. p. šel na bolniško. Ob odprtju s. p. namreč – v nasprotju z redno zaposlitvijo – ni potreben zdravstveni pregled. Zakon omogoča za primere takih kršitev odvzem nadomestila.

Razlog za izredno odpoved

Po delovnopravni zakonodaji so takšne kršitve lahko razlog za izredno odpoved. Strožja pravila se obetajo tudi pri odhodih v tujino med bolniško. Dovoljenje za odhod v tujino bo lahko po novem dal le zdravnik ZZZS in ne osebni zdravnik, pa še to bo prej izjema kot pravilo. Ena takšnih izjem je denimo zdravljenje v tujini ali pogreb v državi, ki ni oddaljena preveč, ne smejo pa to biti počitnice.

Slovenija ima preveč bolniških odsotnosti

Kot poroča N1, so bolniške odsotnosti vse večji problem. Delež izgubljenih delovnih dni se je namreč v zadnjem desetletju zvišal za skoraj polovico, s 3,9 odstotka (2013) na 5,9 odstotka (2023). S tem deležem je Slovenija v vrhu evropskih držav, obenem pa izjemno naraščajo stroški za nadomestila plače v zadnjih letih. Leta 2019 so tako znašali 380 milijonov evrov, lani 630 milijonov evrov, letos pa bodo dosegli že 700 milijonov evrov.

Podatki ZZZS o vseh izgubljenih delovnih dneh zaradi bolniških od aprila 2023 do letošnjega junija po posameznih delovnih dnevih razkrivajo, da se najpogosteje bolniški stalež vzame ob petkih. Slovenija je prav tako edina država v EU brez omejitve trajanja bolniškega staleža. Več kot 10.000 oseb je v staležu več kot eno leto, več kot 1.500 oseb pa več kot tri leta.

Do sedaj so nadzore opravljali tudi detektivi

Nadzore bolniškega staleža, so do sedaj opravljali tudi detektivi, ki so jih najeli delodajalci, saj prav oni krijejo prvih 30 dni nadomestila plače. Iz tega razloga jim tudi zakon omogoča pravico preveriti upravičenost odsotnosti delavca, ne samo za 30 dni, temveč skozi ves čas odsotnosti.

Detektivi morajo za opravljanje nadzora imeti tudi licenco. Po 30 dneh odsotnosti, lahko nadzor opravi laični kontrolor ZZZS, ki vas lahko obišče kadarkoli, tudi med vikendi ali prazniki. Laični nadzor po navadi sledi, ko delodajalec zahteva preverbo, ali je njihov zaposleni na navedenem mestu in spoštuje režim, ki vključuje denimo počitek, omejene izhode ali omejitev fizičnih naporov.

Kot poroča Dnevnik, so v Detektivski zbornici Republike Slovenije nedavno opozorili, da bi predlagana ureditev pri laičnem nadzoru lahko posegla v regulirano področje detektivske dejavnosti.