Zdi se, da se je gradnje Črpalne hidroelektrarne Kozjak znašla na mrtvi točki. Na eni strani želi investitor - Dravske elektrarne Maribor prepričati tamkajšnje prebivalce, da gre za varen in strokovno podprt projekt, na drugi strani sta civilni iniciativi v Selnici ob Dravi in Kamnici zavzeli enotno stališče: da je neokrnjena narava pomembnejša od koristi, ki jih bo prinesel projekt.
Spomnimo, da projekt ČHE Kozjak predvideva izgradnjo akumulacijskega jezera na Kolarjevem vrhu, v katerega bi črpali vodo iz reke Drave, nato pa jo spuščali čez turbine ter na ta način proizvajali elektriko. Del projekta je tudi 21-kilometrski daljnovod, ki je v pristojnosti družbe ELES.
Ker investitor glede projekta nikakor ne najde skupnega jezika z lokalnimi prebivalci, nas je zanimalo, kako na njegova (ne)uspešna prizadevanja gledajo v Holdingu Slovenske elektrarne. Na naša vprašanja je odgovorila Petja Rijavec, vodja službe za odnose z javnostmi in tržno komuniciranje HSE.
Kako gledate na največji dosežek Dravskih elektrarn Maribor, ki so pri komuniciranju projekta ČHE Kozjak uspele uspešno združiti vse civilne iniciative proti omenjenemu projektu?
Umeščanje večjih infrastrukturnih projektov je vedno občutljivo, še posebej, kadar gre za projekt državnega pomena, in ČHE Kozjak pri tem žal ni izjema. Združevanje civilnih iniciativ proti posameznim projektom po našem mnenju ni posledica (slabega) komuniciranja, ampak vsesplošnega nasprotovanja kakršnemu koli umeščanju energetskih objektov v prostor, kar je v Sloveniji žal, razen nekaj svetlih izjem, postala praksa.
Cilj družb skupine HSE, ki umeščajo energetske objekte v prostor, ni, da bi utišali kritične glasove, temveč, da v sodelovanju z vsemi deležniki poiščemo rešitve, ki bodo v največji možni meri uravnotežile javni interes, skrb za okolje in razvojne potrebe države. Ker se pogosto dogaja, da na drugi strani ni posluha za strokovne argumente in dejstva, je umeščanje v prostor otežkočeno, ključni razvojni projekti države na področju energetike pa se zamikajo. Dravske elektrarne Maribor so z dvema civilnima iniciativama za ČHE Kozjak, s katerima so trenutno uradno seznanjene, redno v stiku in si prizadevajo za dialog, ki temelji na dejstvih, strokovnih argumentih in medsebojnem spoštovanju. O tem HSE kot lastnika tudi redno obveščajo.
Ali še zaupate vodstvu DEM-a, da projekt ČHE Kozjak vodi strokovno in primerno, glede na dejstvo, da predstavniki civilnih iniciativ pravijo, da gre pri projektu za nekorektno in neažurno komunikacijo?
Transparentnost in vključevanje za skupino HSE nista zgolj formalnost, ampak temeljni načeli, po katerih delujemo pri vseh projektih v skupini. Očitki o pomanjkanju komunikacije pogosto temeljijo na poskusih ustvarjanja vtisa, da je investitor brezbrižen do skrbi lokalnega okolja, dejstva pa pričajo o nasprotnem. Dravske elektrarne Maribor projekt ČHE Kozjak vodijo odgovorno, transparentno, strokovno in v skladu z vsemi predpisanimi postopki. V lokalnih okoljih izvajajo številne aktivnosti: redno komunicirajo z javnostjo, sodelujejo z občinami, vzpostavili so informacijsko točko in udeležujejo se javnih razprav ter nas o tem tudi redno seznanjajo.
Ali uprava HSE še vedno podpira vodstvo DEM kot hčerinsko družbo z vidika njihovih prizadevanj za uspešno izvedbe projekta? Če da, nas zanima, ali boste prevzeli odgovornost v primeru, da projekt ČHE Kozjak ne bo realiziran?
Projekt ČHE Kozjak je projekt državnega pomena in ključni del dolgoročne energetske vizije Slovenije. Projekt poteka v zahtevnem regulativnem in družbenem okolju, vendar si skupaj prizadevamo, da bo uresničen v korist države, okolja in vseh prebivalcev. Zato imajo Dravske elektrarne Maribor kot investitor v tem projektu absolutno podporo vodstva HSE. Vsa prizadevanja so usmerjena k temu, da se projekt izvede strokovno, pregledno in skladno s časovnico. Načrtovani zaključek gradnje je predviden v letu 2032.
Kako to, da je večina zadnjih zastavljenih zelenih projektov na območju vzhodnega dela Slovenije? Ali se samo zdi, da so projekti, ki niso na vzhodu Slovenije (HE na Spodnji in Srednji Savi, fotovoltaične elektrarne v Zasavju ...), komunikacijsko bolje zastavljeni kot tisti na vzhodu?
Civilne iniciative se ob večjih infrastrukturnih projektih oblikujejo povsod po Sloveniji - ne glede na to, kdo je investitor ali za kateri del države gre. Zelo očiten primer je umeščanje vetrnih elektrarn, kjer so se iniciative oblikovale tako na Primorskem kot na Štajerskem, Notranjskem in Dolenjskem. To kaže, da odzivi lokalnih okolij niso vezani na posamezno regijo, ampak predvsem na splošno vsebino prostorskih posegov. Takšne odzive razumemo, hkrati pa verjamemo, da jih je mogoče preseči s strokovnim pristopom, pregledno komunikacijo in vključujočim dialogom, kar tudi prakticiramo.
V skupini HSE se za vse projekte, ne glede na geografsko lego, držimo načela pravočasne, transparentne in vključujoče komunikacije. Do razlik prihaja samo pri pripravljenosti na poslušanje in sodelovanje na strani lokalnih skupnosti. Zasavske občine so denimo primer dobre prakse, kako komunicirati spoštljivo, odgovorno ter upoštevajoč argumente vseh vključenih deležnikov, zato je umeščanje energetskih objektov v prostor poteka z manj nasprotovanja in več pripravljenosti na sodelovanje.
Na vzhodnem delu Slovenije sicer številni energetski projekti uspešno napredujejo. Vlada Republike Slovenije je v začetku maja sprejela državni prostorski načrt (DPN) za sončno elektrarno Zlatoličje–Formin, ki bo s 22 MW moči in letno proizvodnjo 27,5 GWh največja sončna elektrarna v državi. DPN za vetrno elektrarno Ojstrica je bil sprejet že novembra 2024, približujemo se začetku gradnje male hidroelektrarne Pesnica, postopki za izvedbo sončne elektrarne Puhova v Mariboru pa so v zaključni fazi. Med ključnimi projekti skupine HSE v pripravi so še plavajoča sončna elektrarna Družmirje (Družmirje), sončni elektrarni v Dekanih, Vipavi in Kanalskem Vrhu (nad Avčami) ter načrtovana veriga hidroelektrarn na srednji Savi med Litijo in Zidanim Mostom, če jih navedemo le nekaj.
