Na Facebook strani Kje bomo pa jutri spali? so zapisali, da je odsotnost turističnega navala pokazala, da v Ljubljani očitno ne primanjkuje toliko stanovanj, kot se morda zdi. »Vse bolj se kaže, da je stanovanj precej, le da so ta neprimerno razporejena in se uporabljajo na neprimeren način. Kronski dokaz tega so vsa lepa stanovanja v centru mesta, ki so se v zadnjih dneh čudežno pojavila na raznih stanovanjskih portalih. Stanovanja, ki jih prej ni bilo na spregled, se sedaj oddajajo prebivalcem Ljubljane. Izpad turizma je posestnike prisilil, da poiščejo druge, seveda v njihovih očeh slabše, priložnosti za služenje denarja. Zato stanovanja oddajajo večinoma le do konca aprila, ko že pričakujejo umiritev stanja in ponoven prihod turistov,« so objavili.
Na Facebook strani Kje bomo pa jutri spali? pišejo: “Stanovanja, ki jih prej ni bilo na spregled, se sedaj oddajajo prebivalcem Ljubljane. Izpad turizma je posestnike prisilil, da poiščejo druge, seveda v njihovih očeh slabše, priložnosti za služenje denarja. Zato stanovanja oddajajo večinoma le do konca aprila, ko že pričakujejo umiritev stanja in ponoven prihod turistov.”
Nekaj dni za tem so se mnogi Airbnb ponudniki odločili, da bodo navsezadnje oddajali stanovanja dolgoročno (za 11 mesecev). »Naša naloga je, da ta stanovanja ostanejo najemna tudi po 11 mesecih in posestnikom ne dovolimo, da jih po končanju javne zdravstvene krize vrnejo v turistično rabo,« povedo aktivisti. Na Facebook strani tako zbirajo oglase, ki so se pojavili med izbruhom epidemije.
Ponudniki stanovanj že imajo nekatere zakonske omejitve
Zanimalo nas je ali je oddajanje stanovanj turistom zakonsko urejeno. Maša Hawlina iz Inštituta za študije stanovanj in prostora, ki je del mreže Stanovanja za vse, nam je razložila, da morajo pri nas tisti, ki želijo stanovanja oddajati preko Airbnb-ja v večstanovanjski stavbi, pridobiti soglasje lastnikov, »ki imajo skupno v lasti vsaj 3/4 deležev objekta, vključujoč soglasja etažnih lastnikov vseh posameznih delov, katerih zidovi ali stropi mejijo z njegovo stanovanjsko enoto.« Pojasnila nam je, da je to določeno po 14. in 29. členu stanovanjskega zakona (SZ-1). Dejavnost morajo lastniki tudi prijaviti oziroma »opravljati preko podjetja, s. p.-ja ali kot fizična oseba registrirana kot sobodajalec«, oseba pa mora biti tudi davčni zavezanec. Ob tem še doda, da je verjetno kar nekaj ponudnikov, ki ne upoštevajo zakonodaje, zato bi bila morda prav zdaj dobra priložnost za inšpekcijo, da najde morebitne kršitelje.
»Posestniki več kot očitno stanovanj ne dojemajo kot pravice ali družbene dobrine. Niti ne premorejo toliko solidarnosti, da bi prazna stanovanja v času epidemije namenili Kraljem ulice, da bi se tudi oni lahko samoizolirali.«
Aktivisti Kje bomo pa danes spali še opozarjajo, da posestniki ne ravnajo družbeno-odgovorno: »Posestniki kot kaže ocenjujejo vrednost samoizolacije in “odgovornega” ravnanja na 15 do 20 evrov na kvadratni meter. Kar pa pomeni, da ti posestniki v “normalnih” razmerah s stanovanji služijo veliko več. 690 evrov za 40m2 stanovanje jim, kot kaže, ne zadošča. Posestniki več kot očitno stanovanj ne dojemajo kot pravice ali družbene dobrine. Niti ne premorejo toliko solidarnosti, da bi prazna stanovanja v času epidemije namenili Kraljem ulice, da bi se tudi oni lahko samoizolirali.«
Stvari se ne smejo vrniti v ustaljene tirnice
V zaključku poudarijo: »Po koncu epidemije ne smemo dopustiti, da se stvari vrnejo v ustaljene tirnice. Podgane sedaj zapuščajo Airbnb ladjo, a se bodo hitro vkrcale na novo križarko, ko bo ta priplula mimo. Tisti brez solidarnosti, ki sedaj poskušajo obstoječe stanje izkoristit za lasten dobiček (kratkoročno oddajne praznih Airbnb stanovanj), ne smejo biti deležni naše empatije in njihova lastnina (vsaj v naši ustavi piše, da ima tudi socialno in ekološko funkcijo) ne sme biti sveta.«
»Po koncu epidemije ne smemo dopustiti, da se stvari vrnejo v ustaljene tirnice. Podgane sedaj zapuščajo Airbnb ladjo, a se bodo hitro vkrcale na novo križarko, ko bo ta priplula mimo.«
Hawlina nam še pojasni, da nekatera turistična mesta, kot so Barcelona, Pariz, Los Angeles, New York in Amsterdam, že omejujejo ponudnike, ki oddajajo stanovanja turistom. »Najpogosteje se gre v omejevanje koliko dni v letu (največkrat 120, npr. Amsterdam pa celo samo 30) se lahko stanovanje oddaja v kratkoročni oziroma turistični namen, koliko postelj/za koliko ljudi in včasih tudi omejitev, da se lahko v najem odda le stanovanje, ki je tvoje primarno bivališče. Ponavadi se zahteva tudi, da je dejavnost registrirana ter da se poroča o vsakršnih nočitvah, v nasprotnem primeru pa sledijo velike globe. New York je šel pa recimo tok daleč, da je prepovedal oddajo celega stanovanja za manj kot 30 dni in lahko kratkoročno oddajaš le del stanovanja – sobo.«
Aktivisti poudarijo, da je epidemija razkrila, da bi lahko ljubljanski stanovanjski trg bolje zadovoljil stanovanjske potrebe prebivalcev, vendar je problem v neprimerni uporabi stanovanjskega fonda. Zato se v kolektivu zavzemajo za prepoved oddajanja preko strani Airbnb, regulacijo najemnin in nacionalizacijo špekulativnih stanovanj. Opozarjajo tudi, da zasebna ponudba ne razume družbenega pomena stanovanj, ampak na vse skupaj gleda izključno skozi dobiček.
