Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani je predstavil stanje razvoja cepiv proti COVID-19 v svetu. Dejal je, da je trenutno v klinični fazi raziskav, torej v prvi, drugi ali tretji fazi, 54 cepiv. Od tega je 12 cepiv v tretji fazi, niti enega cepiva pa še niso odobrili regulativni organi, na primer Evropska agencija za zdravila (EMA) oziroma ameriška agencija za zdravila FDA. Kot je dejal, je trenutno šest tako imenovanih začasno odobrenih cepiv, ki pa so jih odobrile nacionalne agencije – dve v Rusiji, kjer je ta trenutek v fazi odobritve tudi tretje cepivo, in štiri na Kitajskem. Kitajska in ruska cepiva so nekako »preskočila« tretjo fazo kliničnega preizkušanja in o njih za zdaj ni na voljo dovolj podatkov, je še pojasnil Štrukelj.

Prvo cepivo že konec decembra?

Doroteja Novak Gosarič, sekretarka z Direktorata za zdravstveno varstvo Ministrstva za zdravje pa je pojasnila, da je Evropska unija že pripravila strategijo cepljenja, v kar sodi način izvedbe, določitev rizičnih skupin, kot tudi spremljanje učinkov cepljenja. Nacionalna strategija v Sloveniji pa še nastaja, bo pa vsebovala 3 podvariante, saj se tudi cepiva med sabo razlikujejo in so razvrščena v 3 različne platforme. Eno cepivo bo imelo npr. večji učinek, drugo cepivo bo imelo manjšo verjetnost negativnih stranskih učinkov, tretje bo imelo močan vpliv na povečanje imunskega sistema.

Prvi proizvajalec naj bi dovoljenje za proizvodnjo dobil že konec novembra, cepiva bo lahko ponudil konec decembra.

Prvi proizvajalec naj bi dovoljenje za proizvodnjo dobil že konec novembra, cepiva bo lahko ponudil konec decembra. Kakšno količino bo proizvajalec uspel zagotoviti, še ni povsem jasno. Mora pa se vsaka država s proizvajalci dogovoriti operativne stvari, od logistike dobave, načinov shranjevanje oziroma skladiščenja, do števila prevzemnih točk.

Strategija cepljenja bo v Sloveniji dokončana do druge polovice decembra

Do druge polovice decembra bo Slovenija, tako kot ostale države članice EU, dokončala strategijo cepljenja na izvedbeni ravni, je razložila Doroteja Novak Gosarič. To pomeni, da bodo vse države članice vključile v prioritetni seznam najbolj ranljive skupine ter delavce v zdravstvu, ki so najbolj izpostavljeni okužbam, ter druge delavce, ki so nujno potrebni za normalno delovanje naše države. Vse bo odvisno od tega, kakšno količino cepiv bo uspel proizvajalec zagotoviti.

Cepljenje ne bo obvezno

Cepljenje ne bo obvezno. Temeljilo bo na prostovoljni osnovi, seveda pa se bomo zelo potrudili z ustreznimi informacijami, z obveščanjem, ozaveščanjem. “Skratka, na voljo bomo, potrudili se bomo, da bodo vsi imeli na voljo ustrezne informacije. Storili bomo vse, da bi bil odpor do cepljenja čim manjši,” je še pojasnila sekretarka z Direktorata za zdravstveno varstvo Ministrstva za zdravje.

Cepljenje ne bo obvezno. Temeljilo bo na prostovoljni osnovi, seveda pa se bomo zelo potrudili z ustreznimi informacijami, z obveščanjem, ozaveščanjem.

Cepljenje sicer ne bo brezplačno, a denar za cepiva bo zagotovil državni proračun.

Gregor Pečan: Zaposleni v šolah bi morali biti na prioritetni listi za cepljenje

“Po prioriteti glede cepljenja bi po mojem mnenju morali biti zaposleni v šolah zelo pri vrhu iz preprostega razloga: v šolah se vsak dan zbira izjemno veliko ljudi, ki so potem nagneteni v skupnih prostorih, kjer je večino dneva nemogoče vzdrževati primerno distanco, zato je verjetnost prenosa okužbe izjemno visoka. Ocenjujem, da bistveno višja, kot v večini drugih “storitvenih” dejavnosti, ” je pojasnil Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev.

Obvezno cepljenje je, kot veste, sporno. Zadovoljen bi bil že z uvrstitvijo višje na prioritetno listo.

Glede morebitnega obveznega cepljenja učiteljev je Pečen dejal: “Obvezno cepljenje je, kot veste, sporno. Zadovoljen bi bil že z uvrstitvijo višje na prioritetno listo”.

Kaj o cepljenju proti Covidu-19 menijo v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi?

Glede cepljenja za zaposlene na področju zdravstvene nege proti COVID 19 je še veliko neznank. V trenutno veljavnem Zakonu o nalezljivih boleznih kot tudi v predlogu novega zakona ni predvideno obvezno cepljenje proti covid-19, so zapisali v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije.

V tem trenutku še nimamo uradnega stališča glede cepljenja proti COVID – 19. Le tega bomo izoblikovali po tem, ko bo stroka povedala svoje mnenje in ko bo enostavno več znanega o učinkih cepiva (tako pozitivnih, kot negativnih).

“V Sindikatu delavcev v zdravstveni negi podpiramo vsako zadevo, ki pomeni določeno zaščito zaposlenih pri opravljanju poklicnih dolžnosti. V tem trenutku še nimamo uradnega stališča glede cepljenja proti COVID – 19. Le tega bomo izoblikovali po tem, ko bo stroka povedala svoje mnenje in ko bo enostavno več znanega o učinkih cepiva (tako pozitivnih, kot negativnih). Zdravstveni delavci že poznamo obvezno cepljenje proti virusu hepatitis B, ki je tudi pogoj za opravljanje dela, tako se ne bi prvič srečevali z obveznim cepljenjem, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta”.

Denis Sahernik: Zaposleni v socialnovarstvenih ustanovah bi morali biti v prednostni skupini

Na vprašanje, ali bi morali biti delavci v socialnih zavodih v prioritetni skupini za cepljenje proti covidu-19, Denis Sahernik, v.d. sekretarja v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije odgovarja: “Da. V vseh državah v razpravah, kako izvesti cepljenje proti koronavirusu, postavljajo zaposlene v socialnovarstvenih ustanovah v prednostno skupino”. 

V vseh državah v razpravah, kako izvesti cepljenje proti koronavirusu, postavljajo zaposlene v socialnovarstvenih ustanovah v prednostno skupino.

Kaj menite o morebitnem obveznem cepljenju delavcev? “Gre za odločitev epidemiološke stroke, ki bo morala presoditi, kako doseči zadosten delež cepljenih ob upoštevanju sorazmernosti. Trenutno še nimamo vseh podatkov o učinkovitosti cepiva oziroma cepiv, zato je o tem težko presojati. Verjamemo pa, da se bo večina zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih cepila takoj, ko bo to mogoče”.