Javni vrtci po vsej Sloveniji pokajo po šivih, tudi kapacitete vseh zasebnih vrtcev so zasedene, čim se pojavi razpis. Kot je za Maribor24 povedala Taja Steblovnik, predsednica Združenja zasebnih vrtcev Slovenije, se vse več staršev odloča za vpis otroka v zasebne vrtce po Sloveniji, takih je v Podravski regiji devet. A zaradi spremembe zakona po vrtcih, ki ga pripravlja Ministrstvo za izobraževanje, kulturo in šport, ki predvideva izbiro občin, če želijo financirati doslej 85-odstotno finančno pomoč za starše, se zasebniki bojijo najbolj črnega scenarija. V kolikor se občine tako ne odločijo sofinancirati plačila za bivanje otrok v vrtcih, si starši zasebnikov več ne bodo mogli privoščiti, obenem pa zanje prav tako ne bo prostora v javnih vrtcih. A zanimivo, v zadnjih mesecih je bilo ogromno govora o incidentu v zasebnem vrtcu Kengorujčki, po drugi strani pa se bolj malo poroča o spolni zlorabi 4-letnice v enem izmed ljubljanskih javnih vrtcev; še več, vodstvo je o incidentu molčalo.

Javni vrtci polni, zasebniki zapirajo vrata, kdo bo prevzel varstvo 4786 otrok po Sloveniji?

“Navsezadnje je obstoj zasebnih vrtcev odvisen od vpisa otrok. Če pa si starši vpisa ne morejo privoščiti, je upad tako velik, da lahko po najbolj črnem scenariju zasebniki zapremo vrata,” je za Maribor24 dejala ravnateljica Darja Uhl Waldorfskega vrtca Mavrična dežela v Melju v Mariboru. Ogroženi so vsi zasebni vrtci v Sloveniji; za podravsko regijo to pomeni, da bo 460 otrok ostalo brez ustreznega varstva, na področju cele Slovenije pa kar 4786. Kot dodaja, se ji ne sanja, kaj je s tem želela doseči država; kako bo namreč poskrbljeno za varstvo na tisoče otrok po Sloveniji, ko pa so vsi javni zavodi nabito polni? Medtem pa bo zakon sprejet po hitrem postopku in to v času poletnih počitnic, ko se stvari lažje “pomete pod tepih”.

FOTO: Waldorfski vrtec Mavrična dežela (Melje)

Občine bi naj tako prihranile

Ministrstvo opravičuje spremembe zakona s skrbjo nad občinskimi proračuni, saj trdijo, da bo zmanjšanje financiranja zasebnih vrtcev pomenilo prihranek v občinskih proračunih. S tem se ne strinjamo, saj smo zasebni vrtci že sedaj diskriminirani v primerjavi s financiranjem javnih vrtcev, posledično občine nam plačujejo za enega otroka, ki je prav tako občan te iste občine, manj kot če je otrok vključen v javni vrtec. Iz tega je moč sklepati, da bodo občine ob zmanjševanju zasebnih vrtcev plačevale za oskrbo predšolskih otrok več kot do sedaj.

Zasebni vrtci le še za elite?

Glede na to da so javni vrtci skorajda docela polni (ponekod po Sloveniji se sicer še da dobiti nekaj prostih mest), staršem očitno ne preostane drugega kot da en izmed njih ostane doma, meni Uhlova. Brez pomoči države se namreč cena drastično zviša: če sta starša sedaj plačevala recimo 250 evrov (cene variirajo glede na plačilni razred in starost otroka), se bodo nove cene gibale med 500 in 700 evri, razočarano ugotavlja predsednica Združenja zasebnih vrtcev Slovenije, ki dodaja, da zasebni vrtci v Sloveniji nikakor niso bili namenjeni elitam, a sedaj očitno jim drugega ne preostane.

Konkurenca med vrtci bo manjša, tako tudi kvaliteta

A predlog, ki so ga vzpostavile leve stranke v borbi za prevlado javnega sektorja, se zna maščevati in povrniti kot bumerang: v kolikor obstanejo, bodo odslej zasebni vrtci namenjeni le elitam, saj si ga ljudje s povprečno slovensko plačo brez sofinanciranja več ne bodo mogli privoščiti. Slovenija bo tako sledila drugim kapitalističnim državam, ki so tak model že vzpostavile. “Konkurenca med vrtci na trgu bo manjša, kar pomeni zmanjšanje kvalitete predšolske vzgoje na celotnem področju Republike Slovenije.” sklene Taja Steblovnik.

Zasebni vrtci že v izhodišču s pomočjo občin

Uhlova poudarja, da je potrebno opozoriti, kako zasebni vrtci sploh ne upravičujejo svojega imena. “Že v izhodišču je šlo za vrtce, ki so imeli z zakonom o vrtcih ponujeno finančno pomoč staršem. Samih vrtcev se sploh ni sofinanciralo,” je dejala. Naši zasebni vrtci so tako nekaj povsem drugega kot tisti v tujini, ki so bili denimo financirani s strani donatorjev, sponzorjev oziroma zasebnikov in pri katerih država ne posega v njihovo delovanje. A kot kaže, se od naših zasebnikov zahteva, da se povsem ločijo od države, finančno breme pa naj starši nosijo sami. “Največja posebnost Waldorfskih vrtcev je v tem, da za skupino 12 otrok v jaslih skrbijo tri vzgojiteljice, medtem ko sta v javnih vrtcev le dve,” sklene Uhlova, kar je poleg ostalih dejavnikov tudi eden izmed poglavitnih razlogov, zakaj se vse več staršev odloča za vpis otroka v zasebni vrtec.

Izguba službe grozi več kot 600 zaposlenim 

Navsezadnje pa ni problem le v pomanjkanju varstva za otroke; tudi nekaj več kot 600 zaposlenih po javnih vrtcih širom Slovenije lahko izgubijo zaposlitev.

“Če želimo imeti stabilno mrežo vrtcev in če upoštevamo ustavno odločbo iz leta 2001, ki zapoveduje ustrezno sofinanciranje zasebnih vrtcev na tak način, da so staršem dosegljivi, potem moramo poskrbeti, da bodo na voljo kapacitete tako v javnih kot zasebnih vrtcih,” meni Steblovnikova.