Cene nafte so danes po obsežnem izraelskem napadu na Iran močno poskočile. Napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer sta se vojaško udarila ena najmočnejših regionalnih akterjev, Izrael in Iran, so nemudoma povzročile burne reakcije na svetovnih naftnih trgih. Analitiki že opozarjajo, da bi morebitna dolgotrajna eskalacija lahko imela daljnosežne posledice - tudi za slovenske potrošnike in gospodarstvo.

Največji skok cen po letu 2022

Po podatkih agencij Reuters in Bloomberg sta ceni dveh najpomembnejših vrst nafte, Brent in zahodnoteksaške WTI, poskočili za več kot 12 odstotkov v zgolj nekaj urah. Brent se je povzpel do skoraj 78,50 dolarja za sod, kar je najvišja cena po januarju, WTI pa do 77,62 dolarja. To je največji enodnevni skok po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022.

Nafta Brent se trenutno trguje pri približno 74,50 dolarja na sod, medtem ko WTI dosega okoli 73,20 dolarja. Tudi druge varne naložbe, kot sta zlato in švicarski frank, so pridobile vrednost, saj vlagatelji bežijo iz bolj tveganih trgov.

Ob zaprtju Hormuza sledi energetska kriza

Izrael je izvedel napad na okoli 100 tarč po Iranu, med katerimi so bile domnevne jedrske lokacije, balistične raketne tovarne, vojaške baze ter domovanja visokih vojaških in znanstvenih predstavnikov. Iran se je že odzval z izstrelitvijo približno 100 dronov proti Izraelu. Čeprav Teheran trdi, da naftna infrastruktura ni bila poškodovana, so skrbi glede prekinitve dobave nafte še vedno velike

Največje tveganje predstavlja morebiten napad na transport v Perzijskem zalivu, predvsem skozi ožino Hormuz – strateško pomemben prehod, skozi katerega gre okoli 20 % svetovne ponudbe nafte. Če bi bil ta tok prekinjen, bi to lahko povzročilo globalno energetsko krizo.

Kaj to pomeni za Slovenijo?

Slovenija se sicer neposredno ne oskrbuje z nafto iz Irana ali prek Hormuške ožine, a je zaradi svoje vpetosti v globalni trg močno odvisna od cen na mednarodnih borzah. Višje cene surove nafte pomenijo višje stroške za dobavitelje goriv, kar se skoraj vedno kmalu prelije tudi v cene na slovenskih bencinskih servisih.

Posledično lahko v naslednjih tednih pričakujemo podražitev goriv, kar bo vplivalo tako na gospodinjstva kot podjetja, in verižni učinek na ostale cene, predvsem hrane in izdelkov, ki zahtevajo veliko transporta.

Nevarnost za globalno in lokalno gospodarstvo

Analitiki opozarjajo, da bi se lahko celoten Bližnji vzhod hitro potegnil v obsežnejši konflikt, ki bi dodatno ogrozil globalno energetsko stabilnost. Če bi Iran začel ciljati na infrastrukturo tudi v drugih državah proizvajalkah nafte, kot so Savdska Arabija, Združeni arabski emirati ali Irak, bi bil vpliv še hujši.

Za Slovenijo, ki že tako čuti posledice draginje, bi to lahko pomenilo nove pritiske na življenjske stroške in ohlajanje gospodarske aktivnosti.

Posledice vojaške eskalacije med Izraelom in Iranom so že danes zelo oprijemljive. Slovenija kot odprto in uvozno odvisno gospodarstvo, bo v vsakem primeru občutila posledice. Vprašanje je le, kako hitro in kako močno. V prihodnjih dneh bo ključna umiritev razmer – sicer se lahko pripravimo na še dražjo vožnjo.