Letovanje je potekalo od 11. do 21. julija v Baški na otoku Krk, a za nas, animatorje, se vse začne pri pripravi na samo letovanje, ki je zajemala dva sestanka vseh animatorjev, na katerih smo se srečali člani ekipe s pedagoško vodjo. Dobili smo uvid v svoje naloge in okvirni program dejavnosti, ki smo jih izvajali z otroki, poleg tega pa smo se udeležili delavnice, na kateri smo obnovili znanje prve pomoči.

Priprave na letovanje

To leto mi je bila dodeljena skupina sedmih deklet, starih od 9 do 10 let, z imenom Morske deklice, zato sem natančno izdelala razpoznavne obeske z njihovimi imeni za okrog vratu in prtljago, da je bila skupina označena, hkrati pa mi je olajšalo pomnjenje njihovih imen. Pripraviti je bilo treba tudi mapo za prevzem dokumentacije in žepnine otrok. Kot študentka slovenskega jezika in književnosti ter pedagogike pa ni šlo pozabiti na knjižno gradivo, ki smo ga z dekleti prebirale pred spanjem. Pred odhodom sem bila že kar na trnih, saj sem komaj čakala, da spoznam Morske deklice, s katerimi sem preživela kar 11 dni. Da sem bila resnično pripravljena na odhod, ni šlo pozabiti spakirati zvrhanega kovčka potrpežljivosti, energije, dobre volje in do sedaj pridobljenega pedagoškega znanja in izkušenj.

Odhod in prvo srečanje s starši in otroki

Prvi dan letovanja se je začel zgodaj zjutraj ­– zbiranje otrok se je začelo ob 5.30. Prvemu srečanju z otroki in kratkemu pogovoru s starši, ki so ob odhodu otrok predvsem čustveni, je že sledilo vkrcanje na avtobus in odhod ob 6. uri iz Gornje Radgone. Ker sem bila vodja prvega avtobusa, sem bila zadolžena za štetje otrok pred odhodom in kasneje po dveh postankih, ki smo jih imeli po poti. Peljali smo se približno 6 ur, a med potjo nam ni bil dolgčas, saj so se otroci začeli spoznavati med seboj, se kratkočasili na mobilnih telefonih, vmes pa sem izvedla delavnico, v sklopu katere smo se naučili glasno zapeti himno letovanja v Baški.

Prvi odhod na plažo

Okrog 12. ure smo prispeli v Počitniški dom Murska Sobota, kjer nas je pozdravila ravnateljica doma, za tem pa je že sledilo kosilo za t. i. prvo izmeno oz. prvo polovico vseh skupin na letovanju. Popoldne je sledilo razpakiranje prtljage in že težko pričakovan prvi odhod na plažo. Na notranjo stran vrat naše sobe sem prilepila seznam stvari, ki jih potrebujemo za na plažo, da so se dekleta lažje orientirala, hkrati pa mi je olajšalo delo, da mi ni bilo treba vsak dan ponavljati, kaj je obvezna oprema za na plažo. Za vse skupine je prvi dan potekalo tudi testiranja plavanja – v moji skupini so vse morske deklice že znale plavati, hkrati pa jim je bilo v veselje, ko smo skupaj plavale že malo bolj vstran od obale in seveda nazaj. Punce so vse dni bile navdušene nad iskanjem lepih kamenčkov in školjk, nekatere so se zelo rade tudi potapljale. Kratkočasile smo se tudi z igranjem kart. Zame pa plaža ni bila brezskrben čas, temveč nenehna pozornost na puncah in opazovanje, kje so in kaj počnejo. Na začetku se mi je zdelo, da so v vodi kar naenkrat vse videti drugače in da še jih težje preštejem.

Pester program vse dni

Dnevna rutina je večina dni potekala takole: zjutraj ob 7.30 bujenje otrok, pred zajtrkom je izmenjaje po skupinah bila izvedena jutranja telovadba s športno voditeljico, sledil je zajtrk ob 8. uri, nato pa, če je vreme ugajalo, odhod na plažo, kjer smo imeli tudi malico. Ob 13. uri kosilo, v času počitka od 14. do 15. ure pa so otroci lahko uporabljali telefone, hkrati pa so v tem času potekale ustvarjalne delavnice zunaj na ploščadi ali v jedilnici. Popoldne zopet odhod na plažo, po vrnitvi s plaže večerja in po večerji skupni dogodki na ploščadi ali pa smo razdeljeni na mrežne skupine preživeli večer v Baški ali pa imeli ples na ploščadi. Čas počitka je nastopil ob 22. uri, takrat se je običajno začel sestanek za animatorje v pedagoški sobi, kjer smo naredili pregled preteklega dne in začrtali načrte za naslednji dan. Po sestanku je napočil čas, da tudi animatorji spletemo vezi in podelimo vtise o minulem dnevu. Vsak dan sta bili dežurni dve skupini vključno z njunima voditeljema, ki sta bili zadolženi za pripravo jedilnice pred obroki. Dežurna voditelja sta bila zadolžena za nadzor v domu od sedmih do enih zjutraj, po zajtrku sta ocenjevala pospravljenost sob, med drugim pa sta zjutraj in popoldne tudi skuhala zelo zaželeno kavo za animatorje.

Delavnice

Vsako popoldne, ko so potekale delavnice, sem svojo skupino Morskih deklic spodbujala, da se jih udeležijo. Ko sem na delavnicah pomagala pri izvedbi, me je presenetilo, da otroci tako zelo radi ustvarjajo, saj je sodelovalo veliko otrok. Izdelovali smo lanterne, s katerimi smo se zvečer lahko sprehodili po Baški, barvali izdelke iz mavca, risali na kamenčke, lesene deščice, majice, izdelovali lovilce sanj, nakit in okvir za fotografiranje. Še posebej se me je dotaknil trenutek, ko mi je punca iz Morskih deklic izdelala zapestnico z napisom veselje.

Izzivi niso manjkali

Prvih nekaj dni je z vidika vzpostavljanja odnosa s skupino velik izziv in zahteva veliko energije, saj punce v začetnih dneh šele spoznavam, kakšne so po karakterju, kako se odzivajo na stvari, hkrati pa se one navajajo name kot voditeljico. Vedno znova se postavlja izziv iskanja ravnotežja med tem, da se jim približam in me lahko doživljajo kot prijateljico na eni strani in med tem, da začrtam določene meje, pri katerih je treba vztrajati. Pomenljivi trenutki za otroke in tudi zame so bili objemi pred spanjem, ki so postali naša večerna rutina. Razveselilo me je, da rade berejo zgodbe, saj so me na neki točki že prosile, ali lahko pred spanjem preberejo več kot 5 kratkih zgodb. Skupaj smo premagovale tudi stiske zaradi domotožja, še posebej pestre so bile prve noči, ko dve punci nista mogli zaspati – takrat ne preostane drugega kot en dolg objem za tolažbo in zlekniti se z njima v posteljo in počakati, da zaspita. Pestra je bila tudi priprava na spoznavni večer, ko se je vsaka skupina predstavila s predstavitveno točko. Idejo za našo skupinsko točko smo demokratično sestavile, saj smo upoštevale mnenje večine. Za krepitev socialne note sem dekletom večkrat dejala, naj si pomagajo med seboj pri določenih opravilih. Za krepitev samostojnosti pa so izmenično čistile mize po obrokih. Posebno doživetje je bila tudi plovba z ladjo, še posebej mi je bilo toplo pri srcu, ko mi je ena izmed deklic rekla, da gre prvič na ladjo. V spomin se mi je še posebej vtrnilo navdušenje deklic nad viralno igračo Labubu, ki so jo prodajali na tamkajšnjih stojnicah – lahko rečem, da skoraj ni bilo poti s plaže in nazaj, ne da bi tekel pogovor o tej igrači. Ko je bil čas za nakupovanje po stojnicah, so si seveda nekatere kupile to igračo – pa tudi spominke in zapestnice ter razglednice, ki smo jih napisale in odposlale. Uživale smo v večerih v Baški, ko smo si privoščile sladoled ali kakšen drugi prigrizek ter opazovale morje. Dekleta so pri tem uživala v metanju kamenčkov v morje.

Baška ima talent in skriti gost

Deveti dan je bil zaznamovan s prav posebnim večer, ko smo izvedli dogodek Baška ima talent, na katerem nas je presenetil radgonski glasbenik Leopold I. Tisti večer nas je obiskala in pozdravila tudi Vera Granfol, poslanka Državnega zbora Republike Slovenije. Kar precej otrok je pogumno pokazalo svoj talent, iz moje skupine sta si dve deklici s plesno točko prislužili tudi finale, ki je potekal naslednji dan. Zadnji vikend je bil še posebej športno obarvan, saj nas je obiskala Andreja (Fit z Andrejo) s svojo ekipo in izvedla številne športne dejavnosti.

Moji vtisi: izkušnja, ki me je obogatila

Vodenje svoje skupine sem doživljala precej dinamično, punce so zmeraj imele veliko energije, ki me je vlekla naprej, še posebej v zadnjih dnevih, ko se že kažejo znaki izčrpanosti, saj biti socialen ves dan terja precej energije. Stikov pa nisem vzpostavljala le z otroki iz svoje skupine, saj smo animatorji tam za vse otroke. Čustven trenutek zame je bil, ko je deklica, ki se je na začetku še bala vode, samozavestno plavala z rokavčki že dlje od obale. Ponos sem občutila tudi, ko je punca iz moje skupine, ki dve noči ni mogla sama zaspati, premagala domotožje in vse naslednje noči zaspala sama. Eno dekle iz moje skupine je imelo mlajšega brata v drugi skupini, ta nas je večkrat obiskal – odnos med sorojencema pa je bilo res prijetno opazovati, saj je starejša sestra bila zelo skrbna do mlajšega bratca in videlo se je, da se imata rada. Dnevi letovanja so bliskovito hitro minili. Ob delu z otroki lahko, če si dovoliš, še globlje spoznavaš sebe in otroke ter družbo na splošno. Čeprav je delo z otroki včasih lahko naporno, pa na koncu pretehta vse, kar ti čas z njimi in tovrstna izkušnja doprineseta. Z mirnim občutkom, da sem dala največ od sebe, da so otroci imeli lepe počitnice in sem v najrazličnejših situacijah sledila pedagoškemu taktu, sem se poslovila od otrok. V dneh, ki smo jih preživeli skupaj, sem se kar malo navezala na dekleta, zato so zadnji objemi bili pospremljeni s solzami sreče v očeh.