Zadnjih nekaj mesecev se v Sloveniji in v Podravju soočamo s sušo, ki je prizadela tudi kmetje. Kot smo že poročali, je območje Podravja že 50 dni izpostavljeno sušnim razmeram, se lahko zgodi, da bo izpad pridelka višji kot v zadnji veliki suši leta 2003. Pomanjkanje padavin pa lahko vodi tudi v požarno ogroženost in posledično do požarov. Zaradi teh težav, nas je zanimalo, ali bi lahko s “sajenjem oblakov” enako kot v Dubaju tudi v Sloveniji prišli do zadostne količine dežja.

V Dubaju s kemikalijami in električnimi naboji do dežja

Združeni arabski emirati si že od leta 2000 prizadevajo ustvariti več dežja v puščavskih pokrajinah. Leta 2017 je bilo za projekte obljubljenih približno 15 milijonov ameriških dolarjev sredstev.

Doslej so uporabljali tako imenovano tehnologijo “sejanja oblakov”. Pri tem se kemikalije, kot je na primer srebrov jodid, streljajo v oblake. Tehnologija naj bi s kemičnimi reakcijami v oblaku spodbujala nastanek velikih dežnih kapljic. Velike dežne kaplje so izredno pomembne v puščavskih državah, ker manjše kapljice pogosto izhlapijo, še preden sploh pridejo do tal.

Lani pa so znanstveniki preizkusili novo metodo, in sicer z letečimi droni, ki uporabljajo električne naboje. Ta metoda je še posebej obetavna za lajšanje suš po celem svetu brez negativnih učinkov za okolje, ki so jih prinesle prejšnje kemične metode. Z novo metodo se vodne kapljice v oblakih napolnijo s sunki električne energije in se združijo. V skladu s teorijo naj bi dežne kaplje postale vse večje in težje ter padle na zemljo v obliki dežja.

Bi bilo “sajenje oblakov” možno tudi pri nas?

Prav za odgovor na vprašanje, ali bi lahko tudi pri nas umetno ustvarili dež, smo se obrnili na Agencijo Republike Slovenije (ARSO). Kot je za nas pojasnil meteorolog Brane Gregorčič, čeprav v svetu res poteka nekaj eksperimentalnih poskusov povečanja količine padavin s posipanjem oblakov s kondenzacijskimi jedri (ponavadi srebrovim jodidom), pa je rezultat takega početja težko preverljiv.

“Zdi se, da metoda do neke mere deluje pri posipanju orografskih oblakov v zimskem obdobju, medtem ko je vpliv pri posipanju konvektivnih oblakov v topli polovici leta dokaj nezaznaven,” je še dodal.

Kot je v nadaljevanju še pojasnil, je stališče slovenske meteorološke stroke do kakršnegakoli umetnega poseganja v naravne vremenske procese skeptično oziroma takšnih aktivnosti ne podpira. Izjema so znanstveni poskusi omejenega obsega, ki pa doslej še niso prinesli v praski uporabnih rezultatov.

Poskusi zaenkrat niso prinesli v praksi uporabne rezultate

O poskusih, ki so jih v zvezi z umetnim ustvarjanjem padavin oziroma umetno vplivati na vreme, je na spletni strani Slovenskega meteorološkega društva več. Gregorčič je izpostavil, dokument, v katere so zapisani izsledki o umetnem vplivu na vreme v ZDA. Leta 2000 je Ameriška akademija znanosti namreč ustanovila Odbor, sestavljen iz najboljših strokovnjakov, katerih naloga je bila, da pripravi posodobljeno oceno možnosti umetnega vpliva na vreme za zagotavljanje ugodnih učinkov za vodno gospodarstvo in zmanjšanje posledic vremensko pogojenih ujm.

Delo Odbora je trajalo tri leta in se je zaključilo 2003. Znanstveniki so ugotovili, da ne obstajajo prepričljivi dokazi o učinkovitem vplivanju na vreme. “V nekaterih primerih obstajajo jasni pokazatelji, da umetno delovanje na vreme povzroča določene spremembe, toda ti primeri niso bili statistično testirani in jih ni bilo mogoče ponoviti. Tako početje ne vzpodbuja potrebnega zanimanja za raziskovanje, s katerim bi se povečala znanstvena baza umetnega vpliva na vreme. Posledica je pomanjkanje ustreznega razumevanja ključnih procesov v ozračju,” je še zapisano v študiji.

Dvom znanstvenikov v umetno vplivanje na vreme tako ostaja: “Vemo, da človekova aktivnost lahko vpliva na vreme in vemo tudi, da zasejavanje povzroča določene spremembe v oblaku. Kljub temu pa še vedno ne vemo, kako tako povzročene spremembe v oblaku vplivajo na spremembo padavin, padanje toče ali snega na tleh”.

Strokovnjaki so v študiji poudarili, da ne poznajo metode, s katero bi lahko določen in želen učinek v vremenu v več ponavljanjih dosegli. Razlog je v nedoločljivosti spremenljivosti padavin, “pa nesposobnost, da bi lahko merili veličine, potrebne za odkrivanje učinkov zasejavanja s potrebno natančnostjo in prostorsko ločljivostjo”.

Do omilitve suše lahko pripomore le dotok vlažnega zraka

Vremenska stanja, kot je na primer suša, praviloma prizadanejo velika območja. Po ocenah je letos to skoraj polovica Evrope. “Vremenski proces, ki lahko takšno stanje omili, je zgolj dotok vlažnega zraka iznad območja Atlantskega oceana in s tem povezani prehodi vremenskih front z izdatnimi padavinami oziroma nastanek ciklonov nad severnim Sredozemljem. Takšen tip vremena je pri nas ponavadi pogost šele v jesenskem in zimskem obdobju,” je pojasnil Gregorčič.

Kot je v nadaljevanju še pojasnil, je pričakovati, da se bo v naslednjih desetletjih pogostost in intenziteta poletnih vročinskih valov, s tem pa tudi pojav suše, še povečala. “Hkrati projekcije klimatskih sprememb na našem območju kažejo na zelo verjetno povečano količino padavin v zimskem obdobju”.

Za omilitev posledic pričakovanega razvoja podnebnih razmer bi torej kazalo resno razmisliti o možnosti vsaj delnega zadrževanja zimskih viškov padavin za potrebe preskrbe z vodo v sušnih obdobjih.