Na spletnem portalu vlade, kjer se oddajajo pobude in predlogi, se je pojavil predlog, po katerem bi Slovenija, po vzoru Hrvaške, ponovno uvedla obvezno služenje vojaškega roka. Trajanje služenja bi bilo krajše kot v preteklosti, saj bi trajalo dva meseca.
Služenje vojaškega roka kot ukrep za boljšo disciplino
Predlagatelj smatra, da služenje vojaškega roka ne bi bilo namenjeno pripravam na vojno, temveč bi primarno pomagalo pri vzgoji, disciplini, samostojnosti in občutku odgovornosti, ki jih današnji čas vse bolj zanemarja.
Po njegovem mnenju, veliko mladih danes nima priložnosti, da bi se naučili samostojnosti, saj starši pogosto menijo, da morajo vse postoriti namesto njih - od reševanja težav do sprejemanja odločitev. Krajši obvezni vojaški rok bi mladim dal priložnost, da se osamosvojijo, spoznajo pomen reda, discipline in sodelovanja.
Program bi vseboval družbeno-koristne vsebine
Kot še nadaljuje predlagatelj, bi služenje potekalo po posebnem, sodobnejšem programu z manj vojaškimi in več družbeno-koristnimi vsebinami. Tako bi v vrsti poskrbeli za fizično pripravljenost, pomoč ob naravnih nesrečah, civilno zaščito, prostovoljstvo, ter spoštovanje pravil in dela v skupini. Tak ukrep bi koristil tako mladim kot državi, saj bi pri mladih okrepil samostojnost, občutek pripadnosti, solidarnost in pripravljenost pomagati drugim, kar je temelj zdrave in povezane družbe.
Ministrstvo za obrambo meni, da za to ni potrebe
V odzivu je Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije odgovorilo, da menijo, da imajo zgoraj naštete pozitivne vrednote vsekakor mesto tudi v Slovenski vojski, saj krasijo njene pripadnice in pripadnike. Ob tem pa opozarjajo, da sama vzgoja za omenjene družbeno pomembne vrednote presega odgovornost Slovenske vojske. Iz tega razloga, obvezno služenje vojaškega roka ne bi učinkovito naslovilo teh težav, saj se vzgoja začne že od malih nog v primarni družini, nato preko šolanja in sodelovanja v različnih dejavnostih (krožkih, društvih, itd.).
Obvezno služenje vojaškega roka se lahko ob določenih pogojih ponovno uvede
Ministrstvo za obrambo dodaja, da je obvezno služenje vojaškega roka bilo v Republiki Sloveniji zamrznjeno leta 2003 po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaški dolžnosti. Slovenija ima na podlagi navedenega zakona ter skladno s strateškimi in usmerjevalnimi dokumenti vedno možnost ponovne uvedbe vseh sestavin vojaške dolžnosti, če bi se izkazala potreba po tem.
Odločitev je v rokah državnega zbora
Obramba države je po ustavi dolžnost državljanov Republike Slovenije in je ohranjena ne glede na spremembo načina popolnjevanja iz naborniške v poklicno vojsko. Skladno z 62.e členom Zakona o vojaški dolžnosti, na podlagi predloga Vlade Republike Slovenije, lahko odločitev o ponovni uvedbi izvajanja zdravniških in drugih pregledov ter psiholoških preiskav, nabora, napotitve na služenje vojaškega roka oziroma na opravljanje nadomestne civilne službe in obveznega služenja v rezervni sestavi - izvajanja vseh sestavin vojaške dolžnosti, sprejme Državni zbor Republike Slovenije, ob povečani nevarnosti napada na državo oziroma v neposredni vojni nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, skladno z zakonom. V tretjem odstavku 22. člena ZvojD je tudi opredeljeno, da vojaški rok, skladno z zgornjo odločitvijo, traja tri mesece.
Trenutni sistem je zadosten
V Sloveniji je od leta 2004 mogoče prostovoljno služenje vojaškega roka za fante in dekleta v starosti od 18 do 30 let. Prostovoljno služenje vojaškega roka traja 13 tednov (dobre 3 mesece). Rezultati kažejo, da je Slovenska vojska uspešna, ter da je trend pozitiven. Veliko dijakov in študentov (preko 1000 na leto) se udeleži tudi vojaških taborov za mlade, zelo uspešni pa so tudi pri podeljevanju štipendij. Iz tega Ministrstvo za obrambo sklepa, da je Slovenska vojska zanimiva za mlade in ti spoštujejo njene vrednote, ki jih želijo tudi sami osvojiti.
Trenutno tako ne potekajo nobene aktivnosti za aktiviranje vseh sestavin vojaške dolžnosti, saj s sedanjim sistemom popolnjevanja, Slovenska vojska dosega dobre rezultate. Na podlagi navedenih dejstev, Ministrstvo za obrambo smatra, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
