Civilna iniciativa Glas ljudstva poziva vlado k izpeljavi zdravstvene reforme, ki bi zagotovila jasno ločitev javnega zdravstva od zasebnega sektorja. Prav tako od vlade pričakujejo izpolnitev obljube o pravičnem in proporcionalnem zdravstvenem prispevku. Če tega ne bo storila, napovedujejo, da bodo sami pripravili predlog zakona, ki ga bosta v državni zbor vložila poslanca Mojca Šetinc Pašek in Miha Kordiš.
Bi bilo smiselno plačevanje glede na bruto plačo?
V civilni iniciativi vlado pozivajo, naj izpolni obljubo o pravičnem oz. proporcionalnem zdravstvenem prispevku. Če tega ne bodo storili, bodo v civilni družbi v januarju sami pripravili tudi predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in ga s pomočjo poslancev in poslank vložili v državni zbor, je napovedal Jenull. "Pričakujemo, da bodo vse koalicijske poslanske skupine, ki so imele toliko za povedati, tudi podprle ta naš predlog, če ne bo drugega predloga z ministrstva za finance na mizi," je dodal.
Dušan Keber, član civilne iniciative, je predstavil idejo o proporcionalnem prispevku, ki bi bil odvisen od bruto plače. Po tem predlogu bi najnižji prispevki znašali približno 15 evrov, predsednik vlade bi plačeval okoli 40 evrov, predsednik uprave NLB pa 250 evrov. "Ali je to res nepravično?" se je vprašal Keber.
Da bo taka rešitev prava in do ljudi pravična, je prepričana tudi Šetinc Pašek. Vlada je namreč ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja napovedala, da bo do konca lanskega leta uvedla progresivno plačevanje prispevka. "To se ni zgodilo in danes smo tu, kjer smo, da revni plačujejo za zdravstveno zavarovanje več, kot plačujejo bogati," je poudarila.
Za preprečevanje 'dvoživkarstva'
Jaša Jenull, predstavnik iniciative, opozarja, da ministrstvo za zdravje zavlačuje z reformami in pripravlja zakon, ki je pisan v korist zasebnih interesov. Ministrstvo za zdravje po njegovih besedah zavlačuje s pripravo zakona o zdravstveni dejavnosti, poleg tega pa naj bi bil ta "pisan po nareku koncesionarjev, ki si želijo ustanavljati zasebne bolnišnice, privatizirati in še naprej rušiti javno zdravstvo".
Če vladni predlog ne bo šel v smeri razmejitve med javnim in zasebnim, pa poslance pozivajo, naj podprejo novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki so jo pripravili v civilni iniciativi, vložila pa nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek in poslanec Levice Miha Kordiš. Ta predlog po Jenullovih besedah "popolnoma jasno in enostavno preprečuje dvoživkarstvo in ščiti javno zdravstvo".
K podpori omenjenemu predlogu je poslanske kolege na današnji novinarski pozval tudi Kordiš, ki je pojasnil, da ga bo DZ obravnaval 15. januarja prihodnje leto. Poslanci bodo imeli po njegovih besedah možnost, da glasujejo o "dejanski odpravi dvoživk", saj vlada po njegovem mnenju tega več kot očitno ne bo storila.
Zaveza k zdravstveni reformi
Ministrstvo je sicer po njegovih besedah po mesecih oz. letih zavlačevanja res pripravilo svoj predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, a gre očitno v napačno smer in obeta še več privatizacije zdravstva. "Ta vlada se je ob svojem nastopu zavezala, da bo njena prva naloga zdravstvena reforma. Danes smo pri reformi na točki nič," pa je kritična Šetinc Pašek.
STA
