Pred štirimi leti so se večje trgovine ob nedeljah in praznikih zaprle. Sedaj veljavna ureditev obratovalnega časa prodajaln je bila posledica predloga, ki ga je leta 2020 v zakonodajni postopek vložila skupina poslank in poslancev. Med izjeme so uvrščene le prodajalne na bencinskih servisih, mejnih prehodih, v pristaniščih, na letališčih, železniških in avtobusnih postajah, v bolnišnicah in druge manjše prodajalne, v katerih kupcem strežejo tudi lastniki sami.

Trenutna ureditev obratovalnega časa v veliki meri upošteva tudi voljo volivcev, ki je bila izražena na referendumu leta 2003 – takrat je večina volivcev, ki so se udeležili referenduma, podprla predlog, da so prodajalne ob nedeljah zaprte, z izjemo prodajaln, ki prodajajo nujne življenjske artikle – te bi sicer skladno s takratnim predlogom lahko obratovale 10 nedelj v letu.

Pred sprejetjem zakona so zaprtju trgovin ob nedeljah in praznikih najbolj nasprotovali predstavniki Trgovinske zbornice Slovenije (TZS). Svarili so, da bo imelo nedeljsko zaprtje trgovin hude posledice za panogo. Takratna predsednica zbornice Mariča Lah je dejala, bi zaradi zaprtja trgovin delo lahko izgubilo kar do 12.000 zaposlenih, trgovci pa bi bili kar ob desetino prihodkov. Štiri leta kasneje so po javno dostopnih podatkih rezultati nekoliko drugačni.

Na ministrstvu menijo, da zaprtje trgovin ni negativno vplivalo na ustvarjen promet trgovcev

Po podatkih SURS se je prihodek od prodaje trgovskega blaga leta 2021, ko so prodajalne prvič celo leto obratovale le 6 dni v tednu, na letni ravni povečal tako v trgovini na debelo kot v trgovini na drobno, in sicer skupno za 15,6 odstotkov. Glede na leto 2019 je bila rast v letu 2021 malce manjša, in je znašala 9,1 odstotkov.  Kot izhaja iz podatkov SURS je bil prihodek od prodaje v vseh pomembnejših blagovnih skupinah v letu 2021 glede na preteklo leto večji, znižal pa se je v blagovni skupini  obleka in obutev. Prihodek od prodaje blaga se je povečal tudi leta 2022, in sicer je skupno znašal 35,6 milijarde evrov oz. za 17,2 odstotkov več kot leto prej.

Glede na navedene javno dostopne podatke zato na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport ocenjujejo, da zaprtje trgovin ni negativno vplivalo na ustvarjen promet trgovcev in posledično na slovensko gospodarstvo, so nam sporočili. A ob tem dodali: »Na ministrstvu smo v zadnjem času sicer prejeli pobude gospodarskih združenj za spremembo oziroma dopolnitev določb zakona, ki urejajo obratovalni čas«. 

Pobude so podale Turistično gostinska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije ter Gospodarska zbornica Slovenije - Podjetniško trgovinska zbornica, in sicer predlagajo, da bi lahko trgovec določil obratovalni čas prodajaln na največ 16 nedelj v koledarskem letu ter da bi lahko občine s svojim splošnim aktom določile, da se obratovalni čas prodajaln na njihovem območju brez omejitev lahko določi tudi ob nedeljah.

Namesto v Sloveniji, ob nedeljah v sosednje države

Na drugi strani pa v Združenju malih trgovcev Slovenije opozarjajo, da ima nedeljsko zaprtje trgovin večplastne posledice. »Mali trgovci smo se prilagodili novim zahtevam v skladu s tozadevno veljavno zakonodajo in imamo ob vseh nedeljah in praznikih trgovine zaprte. Nekatere dopustne zakonske možnosti za morebitno obratovanje trgovin so operativno praktično neuporabne,« pravi predsednik združenja Bruno Komac.

Nadaljuje, da so se bili kupci temu pač prisiljeni prilagoditi. Prilagodili so se na dva načina. »Prvi, ki se nanaša predvsem na turistična območja, kamor spada praktično dve tretjini Slovenije, je takšen, da pretežno negodujejo nad tem, da je v času turistične sezone ob nedeljah in praznikih nemogoče kaj kupiti, ko je obiskanost turističnih središč največja,« za nas pove Komac.

Drugi način prilagoditve, ki se nanaša na celotno območje države pa je, po mnenju sogovornika ta, da so vsi, mali in veliki trgovski centri čez mejo v Italiji ob nedeljah in praznikih dejansko oblegani s kupci iz vse Slovenije. »Kupci pač najdejo pot do blaga, ki ga želijo nabaviti. Pa naj bo to v Sloveniji ali pa, če ni te možnosti, izven naših meja.«

V kolikor se ob nedeljah in praznikih izvajajo ključni nakupi pretežno živilskih proizvodov za naše vsakodnevno bivanje in prebivanje potem v tujini, je to kapital, ki namesto v Sloveniji, ostane v drugi državi, je prepričan Komac. »To pa pomeni neposreden (negativen) vpliv na nacionalno gospodarstvo in manjši redni likvidnostni kot tudi davčni priliv v slovenski proračun.«

Komac nadaljuje, da poleg tega problematiko trgovin s pretežno živilskimi proizvodi predstavlja takšna koledarska kombinacija nedelj in praznikov, da so včasih trgovine potem zaprte tri dni zaporedoma in postanejo nekateri živilski izdelki neuporabni (HACCP standardi).

»Ponovno vsaj delno odprtje trgovin ob nedeljah in praznikih v času turistične sezone v krajih, ki se pretežno preživljajo s turizmom, bi bilo zelo smiselno – ključne nedelje v juliju in avgustu ter na dan praznika 15.8., ko je vrhunec vsakoletne turistične sezone. Bo pa potrebno pridobiti dovolj politične volje ključnih odločevalcev glede omenjene teme,« zaključi Komac.