Na spletnem portalu, kjer lahko državljani oddajo svoje predloge v zvezi s trenutnimi zakoni ali ureditvami, se je pojavil predlog, kjer bi predlagatelj dodal opombo glede uporabe zimskih pnevmatik v času med 15. novembrom in 15. marcem. 

Predlagatelj meni, da so zimske pnevmatike uporabne le v zimskih razmerah

Trenutno namreč velja predpis, po katerem morajo biti v času med 15. novembrom in 15. marcem, nameščene zimske ali celoletne pnevmatike, ne glede na vremenske razmere. Predlagatelj smatra, da bi bilo bolj smiselno dodati člen, da morajo biti zimske pnevmatike nameščene le v primeru zimskih razmer, saj naj bi se, ob višjih temperaturah, zimske pnevmatike uničile hitreje in niso več ustrezne, ko jih dejansko potrebujemo.

Glavna je prometna varnost udeležencev

V odzivu na predlog, je Ministrstvo za infrastrukturo pojasnilo, da je obveznost uporabe zimske opreme v določenem časovnem obdobju (od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta) ter v zimskih razmerah bila uvedena z določbo prvega odstavka 114. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1). Ureditev je zasledovala temeljni cilj, in sicer varnost vseh udeležencev v cestnem prometu in zagotavljanje pretočnosti cestnega prometa.

»Cilj, kot je varnost voznika in ostalih udeležencev v cestnem prometu, izhaja iz temeljnih ustavnih vrednot, zlasti varstva življenja in telesne integritete, ter predstavlja legitimno podlago za omejevanje splošne svobode ravnanja udeležencev v prometu.«

Obveznost zimskih pnevmatik je preventivni ukrep

Iz namena ureditve izhaja, da je bila časovno določena obveznost zimske opreme uvedena kot preventivni ukrep. Zimske razmere se namreč lahko pojavijo nenadoma in neodvisno od dejanskega sneženja, zlasti v obliki poledice ali nizkih temperatur, ki bistveno vplivajo na oprijem vozil.

V takšnih razmerah uporaba letnih pnevmatik objektivno ne zagotavlja enake ravni varnosti, saj se njihova zavorna pot in stabilnost vozila bistveno poslabšata že pri temperaturah pod približno sedem stopinj Celzija.

Potrebno je upoštevati tudi pretočnost prometa

Ministrstvo za infrastrukturo dodatno pojasnjuje, da je bilo upoštevano tudi dejstvo, da vozila brez ustrezne zimske opreme ne predstavljajo nevarnosti zgolj za voznika samega, temveč lahko bistveno ogrozijo varnost in pretočnost celotnega prometa. Vozila, ki v zimskih razmerah obstanejo na klancih ali zdrsnejo na spolzkem vozišču, pogosto povzročijo prometne zastoje, zapore cest in verižna trčenja. S tem nastanejo nevarne situacije, ki presegajo individualno tveganje posameznega udeleženca v prometu.

V zimskih mesecih je večje število prometnih nesreč

Pri utemeljevanju ukrepa o uporabi zimskih pnevmatik, se je predlog oprl tudi na analize prometne varnosti, iz katerih je izhajalo, da je v zimskih mesecih število prometnih nesreč povečano, pogost vzrok pa je bila neprilagojena oprema vozil glede na razmere na cesti.

Uvedba obvezne zimske opreme v vnaprej določenem obdobju je prispevala k zmanjšanju števila zdrsov in zapor cest zaradi neustrezno opremljenih vozil, s čimer se je izkazal njen preventivni učinek.

Uvedba zimske opreme je smiselna tudi iz vidika nadzora

Časovno določena obveznost uporabe zimske opreme je bila utemeljena tudi z vidika pravne varnosti in učinkovitega nadzora. Jasno določen časovni okvir zmanjšuje dvome glede obstoja obveznosti, omogoča voznikom pravočasno prilagoditev ter nadzornim organom enotno in učinkovito izvajanje nadzora. Takšna ureditev je bila skladna tudi z ureditvami v primerljivih evropskih državah, kar je prispevalo k večji predvidljivosti pravil za domače in tuje udeležence v prometu.

Sprememba trenutne ureditve ne pride v poštev

Ministrstvo ocenjuje, da so trenutni ukrepi nujni, saj milejše rešitve, kot je zgolj vezava obveznosti na dejansko nastale razmere na cesti, ne zagotavljajo primerljive ravni varnosti. Zimske razmere so pogosto nepredvidljive in se lahko pojavijo nenadoma, nadzor nad takšno obveznostjo pa bi bil bistveno otežen. Trenutna ureditev tako utemeljeno vzpostavlja vnaprejšnjo obveznost ustrezne opremljenosti vozil, s čimer se zmanjšuje tveganje za nevarne prometne situacije že ob samem nastopu poslabšanih razmer.

Možne so tudi alternative

Tudi v ožjem smislu ukrep ostaja sorazmeren. ZPrCP obveznost časovno omejuje, hkrati pa dopušča alternativno izpolnitev obveznosti z uporabo poletnih pnevmatik in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredne pripomočke ali naprave. Takšna ureditev voznikom omogoča prilagodljivost in preprečuje prekomeren poseg v njihove pravice, ob tem pa še vedno učinkovito varuje javni interes prometne varnosti. Stroški, povezani z uporabo zimske opreme, ne predstavljajo nesorazmernega bremena glede na težo varovanih dobrin.

Podobna ureditev tudi v tujini

Kot še dodajajo na ministrstvu, je v Avstriji obvezna uporaba zimske opreme predpisana v zimskem obdobju ob zimskih razmerah, v Italiji pa je obveznost določena regionalno, praviloma v zimskih mesecih, zlasti na avtocestah in gorskih cestah. Podobne rešitve obstajajo tudi v drugih sosednjih državah. Takšna primerljivost kaže, da slovenska ureditev po ZPrCP ni osamljen ali pretiran ukrep, temveč sledi splošno sprejetim evropskim standardom prometne varnosti.

Ukrep bo do nadaljnjega ostal v veljavi

Glede na navedeno ministrstvo ocenjuje, da obveznost uporabe zimske opreme, kot jo je najprej določil ZVCP-1 in jo je vsebinsko ohranil ZPrCP, predstavlja ustavnopravno utemeljen, primeren, nujen in sorazmeren ukrep za zagotavljanje varnosti cestnega prometa ter varnost vseh udeležencev v cestnem prometu.