Na spletni strani predlagam.vladi.si, kjer lahko državljani podajo svoje ideje in pobude, se je pred dnevi pojavil predlog za "deasfaltizacijo" slovenskih mest in vasi.

Kaj je 'deasfaltizacija'?

Kot je uvodoma pojasnil uporabnik 'Miklavžan', ki je spisal idejno zasnovo, je 'deasfaltizacija' mest pomemben korak k bolj trajnostnemu in prijetnemu urbanemu okolju. V nadaljevanju je navedel tudi štiri ključne razloge, zakaj bi mesta v Sloveniji morala za pločnike in ulice v soseskah namesto asfalta uporabljati tlakovce ali plošče.

  • Boljša odvodnja in preprečevanje poplav: "Tlakovci in plošče omogočajo boljšo infiltracijo vode, saj imajo med seboj fuge, skozi katere lahko deževnica pronica v podlago. Asfalt je neprepusten, kar vodi do zadrževanja vode na površini in povečuje tveganje za nastanek luž in preobremenitev kanalizacije."
  • Lažje vzdrževanje in daljša življenjska doba: "Pri poškodbah ali posedanju se lahko posamezne tlakovce ali plošče preprosto zamenja, medtem ko je popravilo asfalta zahtevnejše in pogosto pomeni popolno obnovo površine."
  • Estetsko in funkcionalno boljša rešitev: "Tlakovci in plošče omogočajo več oblikovne svobode – različni vzorci, barve in materiali lahko izboljšajo videz mestnega prostora ter ga naredijo bolj privlačnega za prebivalce in turiste. Asfalt deluje monotono in pogosto prispeva k sivemu, industrijskemu videzu ulic."
  • Manjša toplotna obremenitev poleti: "Asfalt se v vročih poletnih mesecih močno segreje, kar povečuje učinek toplotnega otoka v mestih. Tlakovci in plošče absorbirajo manj toplote in tako pripomorejo k prijetnejšemu mikroklimatskemu okolju." 

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Ker je predlog prejel 29 glasov za in le 16 glasov proti, se je nanj odzvalo tudi Ministrstvo za infrastrukturo, ki je pojasnilo, da med njihova delovna področja sodi tudi določanje enotnih pravil za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje vseh javnih cest, kot to določa Zakon o cestah. "Državne ceste so z vidika pomena v prostoru, prometne obremenjenosti, zahtev za zagotavljanje ustrezne prevoznosti in ob upoštevanju prometno varnostnih zahtev neprimerne za izvedbo obrabnih plasti iz npr. betonskih tlakovcev, žgane opeke ipd.," so pojasnili.

Povezovanje prostorskega in prometnega načrtovanja pa je, po podatkih Ministrstva za infrastrukturo, medtem opredeljeno v Zakonu o celostnem prometnem načrtovanju, katerega nosilec je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. "Na podlagi tega zakona posamezna občina pripravlja občinsko celostno prometno strategijo, v kateri opredeli sedemletni strateški načrt za celostno upravljanje prometa tako iz vidika trajnostnega prometa, boljšega upravljanja obstoječe infrastrukture, celostnega načrtovanja, prometne dostopnosti in drugih vsebin," so dodali.

Občine opredelijo hierarhijo omrežja

Ministrstvo za infrastrukturo je pojasnilo, da občine v občinskih celostnih prometnih strategijah med drugim opredelijo hierarhijo omrežja za hojo in kolesarjenje ter minimalne standarde glede na vrsto povezave, pa tudi izhodišča za univerzalno gradnjo in oblikovanje javnih površin ter drugih površin za pešce in prednostne naloge pri odpravi arhitekturnih ovir.

"Ob vsem navedenem in upoštevanju finančnih zmožnosti posameznih občin je odločitev, ali bodo sprejele in uveljavile uporabo takšnih materialov, ali pa bodo vztrajale pri (vsaj kratkoročno) finančno ugodnejših rešitvah v pristojnosti občin."

"Upoštevaje pristojnosti imajo občine kot pripravljavci in izvajalci občinskih prometnih strategij možnost, da na javnih površinah, ki se uporabljajo za hojo, promet kolesarjev in promet motornih vozil, kot so npr. parkirišča, različne ploščadi, parki, večji trgi pa tudi javne lokalne ceste, izberejo materiale za vgradnjo, s katerimi bodo zmanjšale učinek t.i. toplotnih otokov v mestih oziroma soseskah," so zaključili.