Na spletnem portalu, na katerem prebivalci Slovenije oddajajo predloge, se predlaga sprememba zakonodaje, ki bi omogočila polno kazensko odgovornost mladostnikov od dopolnjenega 15. leta starosti. Cilj predloga je zagotoviti pravičnost, varnost družbe in ustrezno obravnavo storilcev glede na težo dejanja.

Mladoletnikom nad 15 let bi se sodilo enako kot odraslim

S spremembo zakona o kazenskem postopku in zakona o mladoletniških prestopnikih, bi se določilo, da se osebi, ki je dopolnila 15 let, v primeru storitve hujšega kaznivega dejanja kot so umor, poskus umora, rop, posilstvo, huda telesna poškodba, terorizem in podobno, obravnava kot polno odgovorna po kazenskem zakoniku Republike Slovenije.

Mladostniki v teh letih morajo znati razločevati med dobrim in slabim

Predlagatelj je mnenja, da mladostniki danes prej dosežejo psihološko zrelost in razumevanje posledic svojih dejanj. Pri 15 letih mladostniki že razumejo razliko med pravim in napačnim, ter kakšne so posledice nasilja. S spremenjenim zakonom, bi se dosegla tudi večja mera pravičnosti, saj si žrtve in njihove družine zaslužijo, da se storilci obravnavajo sorazmerno s težo dejanja, ne glede na starost.

Namen predloga je tudi preprečevanje kaznivih dejanj pri mladoletnikih, saj bi strožja obravnava hujših kaznivih dejanj lahko delovala kot odvračilni dejavnik in zmanjšala ponavljanje nasilnih dejanj.

Kot dodatne predloge, je predlagatelj omenil vzpostavitev posebnih oddelkov za mladoletne storilce z ustrezno psihološko in pedagoško podporo, možnost alternativnih kazenskih sankcij, če se ugotovi, da je storilec kljub starosti psihološko nezrel, ter obvezno vključitev staršev ali skrbnikov v kazenski postopek in rehabilitacijo.

Človekov psihični razvoj poteka do 24.leta starosti

Ministrstvo v svojem odgovoru pojasnjuje, da drugačen pristop pri obravnavi mladoletnikov in s tem tudi poseben zakonodajni okvir v primerjavi s polnoletnimi storilci v prvi vrsti narekujejo specifične značilnosti razvojnega obdobja mladostništva.

Znanstvene raziskave so namreč dokazale, da razvoj možganov pri človeku poteka nekje do 24. leta starosti in še dlje. Razvoj možganov je izrazito asimetričen, saj se hitreje razvijajo deli možganov, odgovorni za čustvene procese, medtem ko se deli možganov, ki posamezniku omogočajo nadzorovanje teh čustvenih procesov, zaostajajo in se razvijejo zadnji. Vse to se v adolescenci odraža kot impulzivno vedenje, intenzivno čustvovanje, slabše predvidevanje dolgoročnih posledic, rizično vedenje ter konflikt z okolico.

S sociološkega vidika predstavlja mladostništvo vraščanje posameznika v družbo, zato je pomemben individualni pristop, ki zagotavlja pomoč pri naslavljanju težav, s katerimi se sooča na različnih področjih življenja.

Bistvena je preventiva, ne pa kaznovalna politika

Zaradi vedenjskih posebnosti, značilnih za to razvojno obdobje, tudi ni pričakovati generalno preventivnega učinka, ki tudi sicer ne sme biti vodilo pri sistemskem urejanju mladoletniškega kazenskopravnega sistema.

Kazenskopravni sistem mora delovati individualizirano, torej na način, da se v vsakem konkretnem primeru zagotavlja odločanje in ukrepanje, ki je v korist konkretnega mladoletnika, ki prispeva k njegovemu razumevanju, da je njegovo vedenje nesprejemljivo, k sprejemanju odgovornosti zanj, k skladnemu osebnostnemu razvoju ter ki v čim večji meri zmanjšuje nevarnost, da bi mladoletnik v prihodnje ponavljal kazniva dejanja.

Preventivno delovanje je po mnenju ministrstva treba zagotoviti na področjih vzgoje in izobraževanja, socialnega dela in zdravstva.

Hitrejše odraščanje mladoletnikov je mit

Ministrstvo še pojasnjuje, da ni znanstvenih dokazov, za to, da mladoletniki danes hitreje odraščajo - kvečjemu nasprotno, naj bi nekatere raziskave dokazovale, da mladostniki danes odraščajo počasneje.

Večja dostopnost do velike količine informacij, ki so jim mladoletniki zlasti preko spleta izpostavljeni, še ne pomeni, da znajo te informacije tudi kritično ovrednotiti in postaviti v ustrezen kontekst ter glede na ustrezno vrednotenje potem tudi premišljeno in odgovorno ravnati.

Zaporna kazen bi imela negativen vpliv na razvoj mladoletnika

Številne raziskave kažejo tudi na negativen vpliv zaporne kazni za nadaljnji razvoj mladoletnika, saj prestajanje kazni zapora močno poveča verjetnost za kasnejše ponavljanje kaznivih dejanj.

Mladoletniki morajo biti kaznovani, vendar v skladu z zakonom

Kot še dodaja ministrstvo v svojem odgovoru, mladoletnik mora odgovarjati za storjeno kaznivo dejanje. Sodišča imajo pri odločanju na voljo širok nabor kazenskih sankcij za kazniva dejanja, katerih storilci so mladoletniki.

Za hujša kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen pet let ali več, je mogoče starejšemu mladoletniku (mladoletnik, ki je bil ob storitvi kaznivega dejanja že star 16, ne pa še 18 let) izreči mladoletniški zapor v trajanju največ 5 let, za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen najmanj 15 let zapora, pa mladoletniški zapor ne sme biti daljši od desetih let.

Ena izmed možnosti je namestitev v prevzgojni dom

Mlajšemu mladoletniku je mogoče izreči najstrožji vzgojni ukrep namestitve v prevzgojni dom, ki pomeni odvzem prostosti in lahko traja najmanj eno leto in največ tri leta. Predlog Zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov pa predvideva možnost, da lahko ta vzgojni ukrep, če mladoletnik ponavlja kazniva dejanja, traja tudi dlje, v nekaterih primerih tudi do pet let.

Izbor sankcij za mladoletne kršitelje je širok, zato ni potrebe po dopolnitvah

Na ministrstvu še dodatno pojasnjujejo, da je celoten mladoletniški kazenskopravni sistem naravnan tako, da se pri vodenju postopka, izbiri sankcije in pri njenem izvrševanju upošteva tudi mladoletnikova starost in duševna razvitost ter psihične lastnosti. Nabor sankcij je dovolj širok, da omogoča ustrezno individualizacijo, pri izvrševanju vzgojnih ukrepov in kazni pa je poseben poudarek tudi na vzgoji, izobraževanju ter nudenju potrebnih oblik pomoči, tudi psihološko podporo.

Vključitev staršev v kazenski postopek

Kar zadeva obvezno vključitev staršev v kazenski postopek in rehabilitacijo, je pri tem treba opozoriti na individualno kazensko odgovornost, saj se sankcija za kaznivo dejanje lahko izreče le tistemu, ki je storil kaznivo dejanje.

Starši lahko samostojno kazensko odgovarjajo, kadar njihovo ravnanje izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja, na primer zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje, kršitev družinskih obveznosti ali kaj podobnega. Če zavračajo sodelovanje pri obravnavi njihovih otrok, pa lahko ima to za posledico poseg v njihovo starševsko skrb, ki ima za posledico omejitev starševske skrbi ali odvzem otroka staršem, na podlagi določb Družinskega zakonika.