Beraštvo v Sloveniji, kot tudi drugod po svetu, ni nič novega, lahko bi rekli, da je pred določenimi mesti, celo vsakdanji prizor. Berače tako lahko vidimo pred parkomati, trgovinami, za dan mrtvih na pokopališčih, kjer od ljudi prosijo za drobiž. Ljudje se na beračenje odzovejo drugače – nekateri pobrskajo po denarnici, spet drugi berače prezirajo ali pa namenoma spregledajo.
Bi morali beračenje prepovedati?
Na portalu vlade, kjer lahko državljani podajajo svoje pobude, se je znašel predlog, po katerem bi morali berače preganjati po kazenskem postopku, kot je to včasih veljalo v Jugoslaviji. Državljan namreč smatra, da se bi na tak način odpravilo organizirano beračenje, ki je, predvsem v tujini, pogosto povezano z mafijskimi združbami.
Policija bi tako imela pooblastilo, da berača odpelje in ob tej priložnosti ugotovi, ali gre za trgovino z ljudmi. Tovrstna uredba bi prispevala tudi k odpravi nadlegovanja ljudi na železniških, avtobusnih postajah, v trgovinah, kjer berači uspejo pretentati predvsem starejše ljudi.
Ministrstvo za notranje zadeve napoveduje spremembe na tem področju
Ministrstvo za notranje zadeve je odgovorilo, da je z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika bilo novelirano kaznivo dejanje »Trgovine z ljudmi«, ki vključuje tudi izkoriščanje beračenja kot obliko izkoriščanja žrtev trgovine z ljudmi.
Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika je bila implementirana Evropska Direktiva o preprečevanju in boju proti trgovini z ljudmi in zaščiti žrtev, ki določa, da mora biti prisilno beračenje priznano kot ena izmed oblik izkoriščanja in je potrebno izboljšati pregon in kaznovanje storilcev trgovine z ljudmi.
Dokazovanje organiziranega beračenja bo po novem lažje
Pred sprejemom Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika je bilo izkoriščanje beračenja težje dokazovati v kazenskem postopku, saj ni bilo izrecno navedeno v zakonu kot zakonski znak, kar je povzročalo pravno praznino.
Evropska Direktiva o preprečevanju in boju proti trgovini z ljudmi in zaščiti žrtev prav tako določa, da je potrebno okrepiti zaščito žrtev, zlasti ranljivih skupin, ki so pogosto prisiljeni v beračenje. Z vključitvijo modalitete izkoriščanja beračenja v kaznivo dejanje, se tako razširja nabor pojavnih oblik izkoriščanja trgovine z ljudmi, s čimer kazensko pravo postane učinkovitejše pri varstvu človekovega dostojanstva in človekovih pravic.
Z navedeno dopolnitvijo se organom pregona in sodiščem omogoči učinkovitejši odziv in ukrepanje, izkoriščanje beračenja pa posledično postane kaznivo dejanje.
Nova direktiva v boj proti trgovini z ljudmi
24. 6. 2024 je bila v Uradnem listu EU objavljena nova Direktiva Evropskega parlamenta o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev.
Ena ključnih novosti direktive, je širša opredelitev oblik izkoriščanja, ki zdaj izrecno vključuje prisilno delo ali storitve (vključno z beračenjem), prisilne poroke, nezakonite posvojitve in nadomestno materinstvo.
Prisilno beračenje je sedaj prvič izrecno opredeljeno kot oblika izkoriščanja v okviru trgovine z ljudmi. Gre za primere, ko je oseba prisiljena, zavedena ali izkoriščana za beračenje. V takšnih primerih oseba ne berači prostovoljno, temveč pod nadzorom storilcev, ki pobirajo denar ali koristi od njenega početja. Direktiva zato zahteva, da se takšna dejanja obravnavajo kot kaznivo dejanje trgovine z ljudmi in ne kot prekršek beračenja.
Tudi v Sloveniji spremembe od leta 2026
Republika Slovenija bo tako morala do leta 2026 v Kazenski zakonik izrecno vključiti prisilno beračenje kot obliko izkoriščanja v okviru trgovine z ljudmi.
Beračenje na področju prekrškov sicer ureja Zakon o varstvu javnega reda in miru, ki v 9. členu (beračenje na javnem kraju) določa zakonske znake prekrška, in sicer »kdor na vsiljiv ali žaljiv način koga nadleguje z beračenjem za denar ali druge materialne dobrine, se kaznuje z globo 40 evrov.
Predlog zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-2), ki je trenutno v zakonodajnem postopku, poleg temeljne izvedbene oblike določa tudi kvalificirani izvedbeni obliki prekrška beračenja na javnem kraju, in sicer beračenje na način, da se pri tem uporablja žival ali otrok. Predvidena je tudi inkriminacija za vodenje hudodelske združbe, ki izvršuje prekrške beračenja na javnem kraju.
Iz teh razlogov, ministrstvo za notranje zadeve ocenjuje, da glede na zgornje obrazložitve sprejetje posebnega zakona ni potrebno.
