Bojana Beović, ki so jo člani zdravniške zbornice izbrali za prihodnjo predsednico, je za STA dejala, da je zmago pričakovala, čeprav je bilo prisotne nekaj negotovosti. Kot pravi, bo še nekaj časa trajalo do začetka mandata na čelu zbornice, dotlej pa pričakuje, da bo potreba po njenem strokovnem svetovanju na področju epidemije počasi izzvenela.

Zmago je pričakovala

“Malo sem pričakovala zmago, čeprav moram reči, da je tudi dr. Petkovičeva dobila kar veliko glasov in se mi zdi dobro, da je bila mlada in dobra tekmica,” je dejala Beovićeva, ki je v drugem krogu volitev prejela 3154 glasov, njena protikandidatka Tanja Petkovič pa 2706. V prvem krogu volitev 17. novembra je Beovićevi zmanjkalo za zmago le pol odstotka glasov.

Beovićevo je sprva skrbelo, ali bo sploh dosežen 50-odstotni kvorum, da bi volitve veljavne. Poleg tega so bile “razne težave, ampak kot kaže, te niso bile tako pomembne”. Težave, ki jih je omenila, so bili očitki, s katerimi se je v zadnjih dneh soočala s strani sedanje predsednice zbornice Zdenke Čebašek-Travnik.

Nadaljnjih tovrstnih “težav” Beovićeva ne pričakuje. “Rezultat je jasen in nekako se mi zdi, da imam precejšnjo podporo kolegov,” je dejala. Štiriletni mandat na čelu zdravniške zbornice mora potrditi še skupščina zbornice.

Na vprašanje, ali namerava v prihodnje voditi tako zbornico kot svetovalno skupino za covid-19, pa je dejala, da je ministra za zdravje Tomaža Gantarja razumela, kot da želi reformirati skupino in jo voditi na drugačen način. O tem sicer z Gantarjem še ni uspela govoriti. Pričakuje, da bo ostala aktivna na področju obvladovanja epidemije kot strokovnjakinja za področje infektologije.

“Sicer pa bom funkcijo predsednice zbornice nastopila šele po potrditvi na skupščini in to nekaj časa traja, tako da bo potem tudi potreba po enem strokovnem svetovanju na področju epidemije počasi izzvenela s cepljenjem in zmanjševanjem epidemije. Tako da si predstavljam, da bo to nekako prešlo oz. da me bodo postopno nadomestili tudi drugi kolegi,” je dodala za STA.

Beovićeva je nekdaj že vodila zdravstveni svet, želi pa si, da se mnenje zdravnikov in zobozdravnikov sliši in upošteva. Kot je razbrati iz njenega programa, mora zbornica s profesionalnim medijskim pristopom postopno in z argumenti izboljšati javno podobo zdravnikov in obenem zaščititi posameznike, ki so se znašli v medijskem linču. Poleg tega si mora zbornica prizadevati za ustanovitev sklada, ki bo omogočal izplačilo nekrivdne odškodnine. Zdravniku, ki je zaradi obtožbe zašel v stisko, pa nuditi pravno, strokovno, po potrebi psihološko pomoč in zaščito njegovega imena.

Prizadevala si bo tudi za večjo prisotnost zbornice na terenu, posodobitev pravilnika o licencah, ki mora biti mednarodno primerljiv, in za sistematična izobraževanja članov na področju komunikacijskih veščin, poslovanja in veščin vodenja.

Meni tudi, da bi bilo smiselno, da zdravniki za svoje ostarele in onemogle kolege ob odsotnosti zavarovanja za dolgotrajno nego v državi poskrbijo sami z organizacijo doma za onemogle zdravnike, ki bo omogočal kakovostno nego na dostopen način.

Na seznamu njenih podpornikov je javnosti več znanih imen, med njimi strokovna direktorica ljubljanske psihiatrične klinike Blanka Kores Plesničar, infektologinja Mateja Logar, predstojnik centra za travmatologijo UKC Ljubljana Matej Cimerman, predstojnik plastične kirurgije UKC Ljubljana Uroš Ahčan, vodja centra za nosečnice v postojnski porodnišnici Nataša Tul Mandič, družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček itd.

STA