Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je danes spregovorila o aktualnih novostih. Preden nastane zapisnik sestanka, po katerem se je srečala z mediji, podrobnosti ne želi razkriti, pravi pa, da kakih prelomnih odločitev niso sprejeli.

Opazuje situacijo

Beovićeva se je v izjavah obračala predvsem k Avstriji. Čeprav je povedala, da spremembe še niso sprejete, je tudi omenila, da močno razmišljajo o tem, da bi šli po podobni poti kot Avstrija in, da je treba čim prej priporočiti tretji, oziroma poživitveni odmerek. “Ne bom rekla, da je to moje mnenje, ampak opazujemo situacijo. Poživitveni odmerki so potrebni. Obstaja verjetnost, da se bo sčasoma oblikovala cepilna shema, ko bodo potrebni poživitveni odmerki.”

Tudi cepljeni zbolevajo, blago zbolevajo, tudi širijo virus naprej.

Razlog vidi v upadanju zaščite: “Tudi cepljeni zbolevajo, blago zbolevajo, tudi širijo virus naprej. Prenašajo ga predvsem bolj občutljive.” 

Kaj pa cepljeni, ki so hkrati prebolevniki?

Cepljeni, ki so kljub temu zboleli, imajo poseben status: “Zaenkrat velja, da prebolevnik, ki je bil 2x cepljen, je bil tako rekoč 3x cepljen. Kar danes vemo, kaže, da to zadošča.” 

Kdo naj prejme osvežitveni odmerek?

“Pri nas smo že v začetku pogovora o osvežitvenem odmerku pustili odprto, da se lahko cepijo vsi, ki so bili cepljeni bazično. To pomeni, da smatrajo, da je primerno tudi za mlade,” pojasnjuje Beovićeva.

Pri nas smo že v začetku pogovora o osvežitvenem odmerku pustili odprto, da se lahko cepijo vsi, ki so bili cepljeni bazično. To pomeni, da smatrajo, da je primerno tudi za mlade.

O opozorilu Iniciative slovenskih zdravnikov, ki omenjajo, da naj bi bil tretji odmerek Pfizerja karcinogen, torej, da bi lahko povzročal raka, pa Beovićeva meni, da o tem ni nobenih dokazov: “Tretji odmerek je odobren, to, kar EMA prepušča, pa je kdo naj bi cepivo prejel. O kancerogenih vsebnostih, na katera opozarja Iniciativa Slovenskih zdravnikov, tu ni govora,” meni predsednica.

Ob tem opozarja, da gre le za peščico strokovnjakov, ki imajo drugačno mnenje od večine in, da to ne pomeni razkola v stroki: “Razkola ni, po vsem svetu imamo skupine ljudi, ki so proti nečemu. Pišejo stvari, ki morda na prvi pogled zgledajo smiselne. Gre le za majhno skupino, večinsko mnenje pa mislim, da se je zelo hitro pokazalo.”

Še zmeraj zagovarja visoko precepljenost kot edino pot k relativni normalizaciji življenja, ob tem pa še izpostavlja, da se strinja z nemškim zdravstvenim ministrom, ki trdi, da bodo do konca vsi Nemci ali okuženi, cepljeni ali mrtvi.

Glede na to kužnost virusa, se bomo z njim tako ali tako srečali vsi. Vsak človek ima možnost, da se zaščiti in prepreči zaplete ali smrt.

“Glede na to kužnost virusa, se bomo z njim tako ali tako srečali vsi,” napoveduje Beovićeva. “Vsak človek ima možnost, da se zaščiti in prepreči zaplete ali smrt.”

Kljub temu nismo varni niti pred petim valom, kajti zaščita postopoma ugaša, meni Beovićeva. Portugalska študija je namreč pokazala, da imunost po preboleli bolezni ne traja dolgo.

Tisti, ki so zbolevali lani, so bistveno bolj zbolevali letos, kot pa tisti, ki so bolezen preboleli letos.

“Tisti, ki so zbolevali lani, so bistveno bolj zbolevali letos, kot pa tisti, ki so bolezen preboleli letos,” je pojasnila Beovićeva.

Zakaj protitelesa ne veljajo kot zaščita?

Pojavilo se je tudi vprašanje protiteles kot zagotovila, da nekdo ne more zboleti. Beovićeva je omenila, da predvsem pri cepljenih zdravstvenih delavcih pogosto pride do okužb, ne glede na to, koliko protiteles imajo po cepljenju. Meni, da zato protitelesa za zdaj še ne morejo biti zagotovilo varnosti ali kriterij, da je nekdo zaščiten.

Znanost še išče tisto mejo protiteles, ki bi rekla, da, zdaj ste zaščiteni.

“Znanost še išče tisto mejo protiteles, ki bi rekla, da, zdaj ste zaščiteni,” Beovićeva pojasnjuje dejstvo, da protitelesa ne veljajo kot zaščita. Kljub temu, da gre za metodo, ki je ponekod veljavna in tam meja očitno velja.