Neto selitev mladih Slovencev v tujino je bila v zadnjih dveh letih po podatkih SURS negativna (t.j., več odseljenih kot priseljeni), vendar manj negativna kot v obdobju 2012-2017. Število neto migracij mladih tujcev je pozitivno in večje od števila neto migracij mladih Slovencev. Posledica tega je skupaj pozitivna neto migracija mladih prebivalcev (več priseljenih kot odseljenih). O begu možganov in možnih rešitvah smo se pogovarjali z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Bega možganov v celoti ni možno preprečiti

Kot so pojasnili, na odhode v tujino tudi ne moremo gledati kot na nekaj negativnega, saj mladi s tem pridobijo dragocene izkušnje in poznanstva, pridobijo na samozavesti in prečnih kompetencah. "Bolje kot o begu možganov je govoriti o kroženju možganov," so izpostavili. Pomembno je, spodbujati mlade, da se izobražujejo, usposabljajo in dopolnjujejo svoje znanje tudi v tujini (izmenjava znanj), vendar pa je ključno, da le-te znamo privabiti nazaj v domovino in jim ponuditi nove izzive za delo in njihov razvoj.

Bistveno je najti tiste dejavnike, ki bodo privlačni za ohranjanje oziroma vračanje izobražene delovne sile, predvsem mlade generacije, v domovino. Delodajalci morajo prepoznati dodano vrednost tistih, ki se vrnejo, jim ponuditi ustrezna delovna mesta, ki omogočajo posameznikov karierni razvoj in napredek ter jim zagotoviti primerno plačilo za delo.

Ključni problem je stanovanjska stiska

Poleg kvalitetnih delovnih mest pa na odločitev za vrnitev nazaj v domovino, po mnenju ministrstva, vplivajo tudi drugi dejavniki, ki zagotavljajo kvaliteto življenja. Ključni problem mladih trenutno je stanovanjska stiska, ki je posledica pomanjkanja stanovanjske politike zadnjih 30 let.

Pri odhodu oz. preselitvi oseb v tujino igrajo vlogo različni faktorji – z vidika zaposlovanja predvsem višina plačila, delovno okolje, možnost strokovnega napredka, itd. Glede na navedeno je zato zelo pomembno, da tudi delodajalci prispevajo svoj del k ohranjanju kadrov v Sloveniji. Za pridobitev in zadržanje visoko usposobljenega mladega kadrov je potrebno: zagotoviti ugodno poslovno okolje (dobre podporne institucije, itd.) in okolje za življenje (cene stanovanj, čista in varna država, itd.), oblikovati ustrezen izobraževalni sistem ter vzpostaviti sistem pridobivanja potrebnih znanj in kompetenc, oblikovati mehanizem spodbud za razvojna delovna mesta, t. j. inovativnih in zelenih delovnih mest v podjetjih z visoko dodano vrednostjo in inovativnih zagonskih podjetjih, ki si zaslužijo dodatno podporo s strani države, ohranjati in nadgrajevati univerzalno dostopne javne storitve (šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo …).

[[image_1_article_73293]]

MDDSZ izvaja različne aktivnosti za zadržanje mladih

"Opažamo, da se mladi odločajo za delo v tujini predvsem zaradi ekonomske situacije, za kar pa MDDSZ izvaja različne aktivnosti, s katerimi jih želi zadržati," so še pojasnili. Na MDDSZ tako izvajajo določene aktivnosti na različnih področjih, ki pripomorejo k ohranitvi oz. vračanju oseb v Slovenijo, prav tako z različnimi aktivnostmi prispevajo k razvoju kadrov za podjetja, brezposelne osebe, posameznike,…

  • Področje štipendiranja

Pojasnili so, da lahko s pomočjo ustrezne politike štipendiranja prispevamo k preprečevanju bega možganov oziroma ohranitvi mladih kadrov, in sicer zlasti z: dodeljevanjem štipendij Ad futura, štipendij za Slovence v zamejstvu in po svetu, kadrovske štipendije, dodeljevanjem deficitarnih štipendij. Navedeni ukrepi prispevajo tudi k izboljšanju usposobljenosti (bodoče) delovne sile.

Štipendije Ad futura prispevajo k oblikovanju visoko izobražene, fleksibilne in ustvarjalne ter inovativne delovne sile. Študenti z izkušnjo mobilnosti v tujini izstopajo na trgu dela, saj na študiju v tujini pridobijo različna znanja in (mehke) veščine, kar priznavajo tudi osveščeni delodajalci. Program štipendij Ad futura za izobraževanje v tujini je zasnovan tako, da zasleduje cilj, da štipendisti v tujini dosežejo višjo stopnjo izobrazbe od že zaključene, vključuje pa tudi obveznost, da se morajo po zaključku izobraževanja v tujini za obdobje prejemanja štipendije za polni delovni čas zaposliti pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji, pri čemer lahko to obveznost izpolnijo tudi s samozaposlitvijo v Republiki Sloveniji.

Denarna sredstva za dodeljevanje navedenih štipendij so določena vsako leto s poslovnim in finančnim načrtom Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada. Deficitarne štipendije so namenjene spodbujanju mladih za izobraževanje za tiste poklice, za katere je na trgu zaznati razkorak med trenutnim in prihodnjim številom razpoložljivih kadrov in predvideno ponudbo delovnih mest. Deficitarna področja in izobraževalne programe določa Politika štipendiranja (trenutno je v pripravi politika štipendiranja za naslednje 5 letno obdobje – to je od 2025 - 2029). Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije vsako leto podeli 1.000 novih štipendij.

  • Področje izobraževanja/usposabljanja 

Za namen usposabljanja/izobraževanja kadrov je Slovenija pridobila evropska sredstva, ki jih na MDDSZ preko različnih projektov v okviru Programa evropske kohezijske politike za obdobje 2021- 2027 dodeljujejo podjetjem, posameznikom oziroma se porabljajo v okviru aktivne politike zaposlovanja. V okviru Programa EKP 2021-2027 prav tako financirajo mednarodno mrežo EURES, v okviru katere se izvaja svetovanje za transnacionalno mobilnost delovne sile, zlasti mladih, ki preko storitev mreže pridobijo nova znanja in veščine, predvsem pa delovne izkušnje v evropskem prostoru, a se ob koncu programa vrnejo v Slovenijo. Iz naslova Programa EKP 2021- 2027 se prav tako financira vlaganje v spretnosti, izobraževanje in vseživljenjsko učenje oseb, ki živijo, se šolajo ali delajo v Sloveniji.

V okviru zgoraj omenjenih vsebin PEKP 2021-2027 se programi, ki bi direktno naslavljali problematiko bega možganov ne izvajajo, se pa vsebine nekaterih programov nanašajo na problematiko zagotavljanja usposobljenega mladega kadra za podjetja.

  1. Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O+): Program se nadaljuje iz preteklih let. Glavni cilj je prispevati k večji socialni vključenosti mladih, starih od 15 do 29 let, ki so brez zaposlitve in izobraževanja ter se pogosto soočajo s težavami, ki ogrožajo njihov nadaljnji izobraževalni proces in vstop na trg dela. Slednji so tako pogosto izpostavljeni socialni izključenosti ali življenju pod pragom revščine in so znani kot NEET (Not in Education, Employment or Training). PUM-O+ se ponaša z dolgoletno tradicijo v Sloveniji, kjer je MDDSZ preko Zavoda RS za zaposlovanje že deset let uspešno financira program iz sredstev evropske kohezijske politike. Zavod RS za zaposlovanje bo v sodelovanju z 12 izbranimi zunanjimi izvajalci po celi Sloveniji do konca leta 2028 poskrbel za vključitev najmanj 1.800 mladih, starih od 15 do 29 let, ki so zaradi različnih ovir opustili šolanje in niso zaposleni.
  2. Kompetentna Slovenija – v pripravi: Namen projekta Kompetentna Slovenija je izvajanje brezplačnih neformalnih oblik usposabljanj, katerih glavni cilj je povezovanje implicitnega in eksplicitnega znanja, in ki bodo opolnomočila posameznike - tj. vse odrasle prebivalce Slovenije v vseh življenjskih obdobjih, ne glede na status na trgu dela - za aktivno vključevanje na širšem socialno-ekonomskem nivoju. Opolnomočeni odrasli, ki povezujejo obstoječa znanja s komplementarnimi kompetencami trga dela, so v delovnem okolju uspešni, aktivni v družbi, posledično je njihovo življenje kakovostnejše, ranljivejše skupine pa imajo boljše možnosti za vključevanje v družbo. Namen KS je tudi zagotoviti kakovostne možnosti dostopa do usposabljanja za tiste udeležence, ki se zaradi ekonomskega statusa tovrstnih usposabljanj ne morejo udeležiti, s čimer se bo povečala udeležba odraslih v neformalnem učenju. Z izvajanjem tovrstnih usposabljanj bo projekt prispeval tako k zmanjševanju neskladja med vrzeljo usposobljenosti obstoječega kadra na trgu dela in povpraševanjem po novih kompetencah v gospodarstvu kot k dvigu konkurenčnosti gospodarstva in dvigu družbene blaginje. Cilj projekta je 3.750 vključenih oseb iz ciljne skupine v usposabljanja do konca februarja 2029.
  3. Kompetenčni centri za razvoj kadrov 4.0, KOC 4.0: V okviru Aktivne politike zaposlovanja v letu 2025 načrtujemo začetek izvajanja projekta KOC 4.0. Namen projekta je izpopolnjevanje in razvoj kompetenc, ustvarjalnosti in inovativnosti zaposlenih ter povečanje produktivnosti v mikro, malih in srednje velikih podjetij (MSP). Spodbujal bo povezovanje in sodelovanje partnerjev v okviru Slovenske strategija trajnostne pametne specializacije – S5, opredeljenih prednostnih področij oziroma horizontalno prednostno področje IKT ter tudi drugih relevantnih področjih z namenom razvoja znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijski prehod in podjetništvo. Projekt spodbuja ustvarjanje visoke dodane vrednosti ter z investiranjem v zaposlene krepi družbeno odgovornosti podjetij. Ciljni skupini, ki jih projekt naslavlja: MSP, ki vlagajo v znanja in spretnosti za pametno specializacijo, industrijski prehod in podjetništvo ter zaposleni v MSP, ki potrebujejo usposabljanja za izboljšanje kompetenc, produktivnosti, ustvarjalnosti in inovativnosti. Projekt izvaja Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS , ki bo v letu 2025 objavil javni razpis za sofinanciranje vzpostavitve in delovanja kompetenčnih centrov za razvoj kadrov. Načrtovano je, da se bo v izvedbo vključilo najmanj 400 MSP in prispevalo k doseganju naslednjih kazalnikov: vključitev najmanj 2.850 zaposlenih v Kompetenčne centre z namenom izboljšanja znanja in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in podjetništvo.
  4. Spodbujanje vključevanja zaposlenih, katerih zaposlitev je ogrožena, vključno s tistimi DM, ki so podvrženi digitalizaciji in avtomatizaciji – SPIN 2.0 se ne izvaja v okviru Aktivne politike zaposlovanja: Namen projekta je zaposlenim osebam, katerih zaposlitev oziroma samozaposlitev je ogrožena, začasna ali prekarna, zagotoviti ustrezne kompetence za lažji prehod na trg delovne sile ter skrajševanje trajanja brezposelnosti. Posredno je projekt namenjena tudi pomoči delodajalcem za pridobitev ustrezno usposobljenih zaposlenih. Ciljna skupina bo vključena v programe za ohranitev na trgu dela. Gre za ciljni skupini prilagojene programe, ki zajemajo različne oblike informiranja, motiviranja, kariernega svetovanja, usposabljanja ali izobraževanja in bodo prilagojena potrebam trga dela. Projekt smo začeli izvajati v letu 2024 in predstavlja nadaljevanje izvajanja projekta iz prejšnje finančne perspektive OP EKP, smo pa projekt vsebinsko nadgradili tako v smislu vsebinskega kot tehničnega izvajanja. Predvideno število vključenih oseb v projekt je 5.000, od tega bo vsaj 80 % vključenih v programe usposabljanja.
  5. Karierni centri za mlade: V okviru PEKP 2021 -2027 se bo nadaljevalo z večletnim projektom Karierni centri za mlade+, katerega glavni namen je omogočiti mladim (poudarek je tudi na NEET oz. osipnikih) večjo dostopnost do storitev karierne orientacije. Karierni centri bodo izvajali dejavnosti za opolnomočenje mladih za načrtovanje kariere, in sicer za razvijanje njihovih interesov, spoznavanje sveta dela in poklicev, ki nudijo boljšo možnost zaposlitve. V okviru delovanja KCM+ je poudarek na nudenju strokovne pomoči mladim pri iskanju in izbiranju poklicnih poti, kot tudi na prepoznavanju potreb trga dela in specifik lokalnega okolja in regij, predvsem s pomočjo povezovanja lokalnih šol in delodajalcev. Načrtuje se, da bo v okviru projekta v Republiki Sloveniji vzpostavljenih najmanj 10 kariernih centrov, v njihove aktivnosti pa vključenih več kot 30.000 mladih. Objava Javnega razpisa za vzpostavitev KCM je predvidena v prvi polovici 2025.

  • Področje napovedovanja kompetenc na trgu dela 

K napovedovanju sprememb in potreb na trgu dela bistveno prispeva tudi projekt ministrstva in projektnega partnerja ZRSZ - Platforma trga dela, ki se izvaja s ciljem vzpostavitve s sodobno tehnologijo in metodologijo podprtega orodja, ki bo omogočalo oblikovanje kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih napovedi potreb trga dela po poklicih in kompetencah, prikaz podatkov iz napovedi in iz realnega časa, ugotavljanje vrzeli v poklicih in kompetencah glede na napovedi in neskladja v realnem času ter predloge umestitve relevantnih kompetenc v obstoječe in morebitne nove programe izobraževanja/usposabljanja glede na potrebe trga dela/ugotovljene vrzeli v poklicih in kompetencah.

"Platforma trga dela spada v okvir operacij strateškega pomena v Programu EKP, kjer je izpostavljen ključni cilj vzpostavitev platforme trga dela oz. napovedovanja kompetenc, ki bo učinkovito povezovala delodajalce, iskalce zaposlitve in svetovalce ZRSZ, odločevalcem pa zagotovila ustrezne podatke za oblikovanje sistemskih ukrepov blaženja neskladij na trgu dela. Za ta namen je ministrstvo s sklepom imenovalo posebno posvetovalno skupino projekta z mandatom do leta 2028, ki je sestavljena iz predstavnikov vseh resornih ministrstev in drugih ključnih deležnikov na trgu dela," zaključijo.