Policija je od 13. decembra do sobote po dopolnitvi zakona o orožju po začasnih podatkih prevzela 206 pištol, 77 različnih vrst pušk in 28 avtomatskih pušk, ki so vojaško orožje. Ob tem je prevzela 108 bomb ali min in 30.679 nabojev, so navedli. Dopolnitev zakona je v tem času omogočala predajo nezakonitega orožja in streliva brez pravnih posledic.

Orožje še treba tehnično pregledati

Posamezne kose orožja že kriminalistično in tehnično pregledujejo in preverjajo glede njihovega statusa, tako da se bodo te številke v naslednjih dneh še nekoliko spreminjale, so zapisali v odgovoru za STA.

Prevzemanje nezakonitega orožja in streliva od 13. decembra, ko je začela veljati dopolnitev zakona o orožju, do 31. januarja, ko se je iztekel rok za predajo tega orožja in streliva brez pravnih posledic, bodo podrobneje predstavili v sredo. Po preteku t. i. abolicije bo policija v primeru, ko bo posameznik želel izročiti orožje ali strelivo po določbah zakona o orožju, ukrepala enako kot pred uveljavitvijo spremembe zakona.

DZ je dopolnitev zakona o orožju sprejel po tragičnem dogodku v Novem mestu, v katerem je umrl 48-letni Aleš Šutar. Vlada je želela z dopolnitvijo zagotoviti več varnosti oz. čim bolj zmanjšati kriminaliteto, povezano z orožjem, posledično pa zagotoviti bolj kakovostno življenje za vse prebivalce.

Kdaj orožje ne more biti predmet abolicije?

V povezavi z najdenim orožjem, ki ga je posameznik denimo našel pri pospravljanju hiše in bi ga rad izročil policiji, pojasnjujejo, da najdeno orožje ne more biti predmet abolicije. Posameznik lahko po enem letu od najdbe pridobi lastninsko pravico nad predmetom, če ne najdejo lastnika. Medtem pa pri izročitvi orožja ali streliva v skladu z zakonom o orožju te možnosti ni imel.

Prav tako ni ilegalno tisto orožje, za katerega ima posameznik orožno listino oziroma jo je imel, pa ne velja več. Tako orožje mora odjaviti na upravni enoti.

Hkrati ni predmet abolicije orožje, ki je bilo po izročiteljevih besedah predmet dedovanja. Za tako orožje je prejšnji lastnik morda imel orožno listino, dedič pa je nima. V tem primeru je treba najprej preveriti, ali je bilo orožje dejansko predmet dedovanja na podlagi sklepa o dedovanju. Če takega sklepa ni in če pokojni za orožje ni imel orožne listine, ne gre za dedovanje in je orožje ilegalno.

Če pa sklep o dedovanju obstaja ali če je pokojni za orožje imel orožno listino, je treba obvestiti upravno enoto. Ta bo nato ravnala v skladu s 46. členom zakona o orožju, ki ureja dedovanje orožja, oziroma bo morala v upravnem postopku urediti status orožja. Če bo potrebno, bo izročeno upravni enoti, so še navedli na policiji.

STA