V oddaji Tednik je bila predstavljena ganljiva posthumna avtobiografija Anite Ogulin, humanitarke ter dolgoletne predsednice Zveze prijateljev mladine Moste – Polje. Gre za pretresljivo življenjsko zgodbo, polno nasilja, strahu in trpljenja, ki se kljub vsemu zaključi z vero v dobro.

Življenje kot iz črne kronike

Največji nauk te knjige je, da ne smemo nikoli obupati, kot je v prispevku oddaje poudarila Anitina hči, Karmen Ogulin. »Boriti se je treba do konca, vse se lahko spremeni. Vsaka slaba stvar se lahko v dobro prerodi, vsako sovraštvo lahko postane ljubezen,« je dejala. Njena mama je skozi svoje delovanje neizbrisno zaznamovala slovenski humanitarni prostor ter kljub nasilnemu otroštvu in zakonu svojo bolečino usmerila v pomoč drugim – predvsem otrokom, družinam in posameznikom v stiski.

Avtobiografijo je Anita Ogulin začela pisati sama, a ji je bolezen preprečila, da bi jo dokončala. Zgodbo, ki jo je pripovedovala svoji družini, je nato s pomočjo moža in otrok v knjigo prenesel novinar Vasja Jager. Ta je v oddaji opisal, kako ga je med snemanjem pripovedi večkrat stisnilo pri srcu, njeno življenje je, po njegovih besedah, »kot iz črne kronike«.

Osupnilo ga je, koliko lahko človek prenese, ter iz vsega tega ustvari nekaj dobrega. »Gospa, glede na to, kar ste doživeli, bi lahko postali sovražnik ljudi. A vi ste postali ravno nasprotno – njihov rešitelj,« ji je dejal, ko mu je mirno pripovedovala o grozotah.

Nosečo pretepel in privezano na avto vlekel skozi gozd

Anitina starša sta bila slepa – oče zaradi vojne poškodbe, mati zaradi dedne bolezni. Po besedah Karmen Ogulin sta bila oba nasilna in zagrenjena. Otroštvo njene mame je bilo zaznamovano z nasiljem in strahom, pogosto so jo morali pred lastnima staršema braniti celo sorodniki.

Vendar je bilo odraslo življenje še bolj travmatično. Zgodba njenega prvega zakona je pretresljiva: »Bila sem noseča, ko me je premikastil, da sem se komaj premikala. Potem je vzel vrv, ovil en konec okoli mene, drugega pa okoli odbijača svojega avta. Sedel je za volan, obrnil ključ in pognal avto skozi gozd,« je zapisano v knjigi. Še eden izmed srce parajočih trenutkov v knjigi opisuje noč, ko je Anita zaščitila svojo hčer pred streljanjem tako, da se je vrgla čez njeno košaro prav v trenutku, ko je napadalec pritisnil na petelina.

Kljub lastnim težkim zgodbam pa je Anita svoje življenje posvetila pomoči drugim. Knjiga je pričevanje o grozotah, ki jih je prestala, a hkrati tudi izjemna zgodba o pogumu, vztrajnosti in brezpogojni ljubezni do ljudi.