V začetku letošnjega leta je sosednja Avstrija uspešno uvedla kavcijski sistem za nepovratno embalažo pijač. S tem se je Avstrija pridružila že 16 drugim evropskim državam z uveljavljenim tovrstnim sistemom.

Kako deluje avstrijski kavcijski sistem?

Za plastenke in pločevinke s prostornino med 0,1 in 3 litre znaša kavcija 0,25 evra. Ta znesek potrošnik prejme nazaj v celoti ob vračilu prazne in nepoškodovane embalaže z berljivo oznako (vključno z logotipom kavcije). Vračilo je možno v trgovinah, ki prodajajo embalažo s kavcijo in so opremljene s povratnimi avtomati. Po vračilu avtomat izda potrdilo, ki ga potrošnik unovči na blagajni. Sistem ne zajema embalaže mlečnih izdelkov, sirupov in medicinskih izdelkov.

[[image_1_article_77083]]

Avstrija si ambiciozno zastavlja cilj doseči vsaj 90-odstotno stopnjo vračila embalaže do leta 2027, kar presega zahteve EU direktive, ki enak cilj določa do leta 2029. To naj bi pomenilo recikliranje približno 2,2 milijarde enot embalaže letno. Prehodno obdobje v Avstriji traja do konca leta 2025, do takrat pa je treba embalažo ustrezno označiti, embalažo brez kavcije pa je še vedno mogoče odložiti v rumene vreče.

Usklajevanje še v teku

V Sloveniji ideja o uvedbi kavcijskega sistema za nepovratno embalažo pijač ni nova. Že vrsto let jo podpirajo tako proizvajalci pijač kot okoljevarstvene organizacije. A je vse zaenkrat ostalo zgolj pri načrtih. Slovenska tiskovna agencija je pred nekaj tedni poročala, da so bila v postopku priprave kavcijskega sistema doslej opravljena "temeljita strokovna in vsebinska usklajevanja z deležniki ter pridobljena mnenja javnosti".

V društvu Eko krog, ki aktivno zagovarja uvedbo sistema, poudarjajo, da bi ta skupaj s polno proizvajalčevo razširjeno odgovornostjo prinesel prihranke pri virih in višjo stopnjo recikliranja, kar bi pomagalo pri doseganju evropskih ciljev.

Na vprašanje o napredku pri pripravi kavcijskega sistema v Sloveniji so na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo za nas pojasnili, da je usklajevanje predloga zakona še v teku. Ko bo predlog zakona nared, ga mora najprej potrditi vlada nato pa še Državni zbor. »Temu pa bi sledilo prehodno obdobje dveh let in pol, ki je po izkušnjah iz tujine potrebno za implementacijo sistema,« nam časovnico orišejo na ministrstvu.

Kako bi sistem deloval v Sloveniji?

Po načrtih bi slovenski sistem deloval podobno kot avstrijski. Potrošnik bi ob nakupu pijače plačal kavcijo, ki bi mu bila povrnjena ob vračilu prazne embalaže. Višina kavcije bi predvidoma znašala med 0,10 evra in 0,20 evra, natančno vrednost pa bi določil upravljavec sistema, ki naj bi ga ustanovili proizvajalci in trgovci pijač.

»Glede na sedanjo ureditev prepuščanja odpadnih plastenk in pločevink pijač bi imel potrošnik še vedno možnost prepuščanja odpadne embalaže pijač v rumen zabojnik, vendar kavcije v tem primeru ne bi dobil povrnjene,« so še pojasnili na ministrstvu.

Upravljavec bi izvajal kavcijski sistem na nepridobitni način

Po sprejetju zakona v Državnem zboru bi bilo treba ustanoviti upravljavca kavcijskega sistema, ki bi v imenu proizvajalcev organizacijsko in finančno izvajal sistem. »Upravljavec bi moral pridobiti dovoljenje za upravljanje kavcijskega sistema. Za delovanje kavcijskega sistema bi moral urediti prevzemna mesta za odpadno embalažo pijač, informacijski sistem in pogodbena razmerja s proizvajalci pijač, trgovci, ponudniki pijač ter prevozniki odpadkov, upravljavcem sortirnice, skladišča ter izvajalcem recikliranja, če ravnanje z odpadno embalažo pijač ne izvaja upravljavec sam,« so pojasnili na ministrstvu. Stroške sistema bi nosili proizvajalci, ki dajejo embalažo pijač prvič na trg v Sloveniji.

 

[[image_2_article_77083]]

Ker bi šlo v primeru uveljavitve kavcijskega sistema za tesno sodelovanje proizvajalcev, trgovcev in potrošnikov, v manjši meri pa tudi ponudnikov pijač (le del ponudnikov pijač bo nazaj prevzemalo odpadno embalažo pijač), osnutek zakona po vzoru tudi drugih držav članic predvideva ustanovitev upravljavca s strani interesnih gospodarskih združenj proizvajalcev in trgovcev pijač.

Morebitni dobiček bi se namenjal izključno izboljšavam sistema, izobraževanju, promociji in zniževanju stroškov proizvajalcev. »Kavcijski sistem bi se financiral od prispevkov ali pristojbin proizvajalcev, iz nevrnjenih kavcij in iz prihodkov od prodaje materialov iz zbranih odpadnih plastenk in pločevink pijač,« še dodajo na ministrstvu.