Če bi bile volitve danes, bi 21,1 odstotka vprašanih (novembra 21,4) volilo stranko SDS, na drugem mestu je Gibanje Svoboda s 17,5 odstotka, ki je dobila za skoraj odstotno točko višjo podporo kot novembra (16,7 odstotka). Sledi koalicijska SD s 5,7 odstotka (novembra 6,1) in opozicijska NSi s 4,4 odstotka podpore (novembra 4,9). Na peto mesto se je uvrstila zunajparlamentarna stranka Resnica, ki bi jo podprlo 4,2 odstotka vprašanih (novembra 4,1).

Blizu parlamentarnega praga sta po tem merjenju javnega mnenja še stranki Levica in Vesna, ki bosta na volitvah nastopili s skupno listo. Volilo bi ju 3,7 odstotka vprašanih, kar je manj kot je v novembrski anketi dosegla Levica sama (3,8 odstotka). Demokrate bi volilo 3,5 odstotka vprašanih (novembra 3,2), sledi stranka Mi, socialisti, ki bi jo podprli trije odstotki vprašanih. Stabilno podporo imajo Pirati z 2,5 odstotka (novembra dva odstotka). Prerod, stranka Vladimirja Prebiliča, ima 2,4-odstotno podporo (novembra 2,9).

Kako priljubljeni so politiki?

Mediana je preverjala tudi priljubljenost politikov. Na vrhu lestvice ostaja predsednica države Nataša Pirc Musar. Sledi ji gospodarski minister in predsednik stranke SD Matjaž Han. Na tretjem in četrtem mestu sta tesno skupaj predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in evropska komisarka za sosedsko politiko in pogajanja o širitvi Marta Kos. Na peto mesto so vprašani uvrstili predsednika Demokratov Anžeta Logarja.

Do 10. mesta si z zelo podobnimi ocenami sledijo zunanja ministrica Tanja Fajon, predsednik NSi Jernej Vrtovec, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, finančni minister Klemen Boštjančič in sokoordinatorica Levice ter ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Premier Robert Golob se je uvrstil na 13. mesto. Prejel je nižjo oceno od predsednika državnega sveta Marka Lotriča na 12. in predsednika SDS Janeza Janše na 11. mestu.

Anketa je preverjala tudi, ali državljani podpirajo namero vlade, da popolnoma prepove delo zdravnikov iz javnih zdravstvenih zavodov pri zasebnikih. Popolno prepoved podpira 44,7 odstotka vprašanih, proti njej pa jih je 43,6 odstotka. 11,6 odstotka vprašanih se do vprašanja ni opredelilo.

Kdo je odgovoren za smrt Aleša Šutarja?

Mediana je v anketo vključila tudi vprašanje, kdo je najbolj odgovoren za to, da se preiskava smrti Aleša Šutarja uspešno konča. Največ anketirancev je odgovorilo, da so to policisti (24,6 odstotka), na drugo mesto so uvrstili sodstvo (21,8 odstotka). Politika je na tretjem mestu (8,7 odstotka), tožilstvo, ki vodi preiskavo, pa je z 11,9 odstotka šele na četrtem mestu. Več kot 16 odstotkov vprašanih ni izbralo nobenega odgovora ali pa na vprašanje niso želeli odgovoriti.

Druga v nizu raziskav javnega mnenja, ki jih bo Inštitut Mediana za Televizijo Slovenija pripravljal do volitev marca prihodnje leto, je potekala med 15. in 18. decembrom. Prek spletnih in telefonskih anket je sodelovalo 720 državljanov.