Stik poslancev in volilnega okraja v katerem so bili izvoljeni je pomemben, kljub temu, če živimo v državi, kot je Slovenija, ki uporablja t.i. proporcionalni volilni sistem.
Slednje v praksi pomeni, da lahko kandidat v določenem okraju recimo pridobi največji delež glasov, a v primeru da stranka ne preseže parlamentarnega praga, ostane brez sedeža in njegovo mesto zasede poslanec iz drugo uvrščene liste v okraju, ki pa se je prebila v državni zbor.
Poznamo tudi volilne sisteme, ki to anomalijo odpravljajo, nekateri bolje, drugi slabše, najboljši primer je recimo nemški kombinirani sistem, kjer se najprej izvolijo neposredni mandati, tem pa se dodajo t.i. kompenzacijski.
Na ta način sestava parlamenta odraža realno razmerje med političnimi stranki, ter ohranja neposreden stik izvoljencev ljudstva z volilnim okrajem. Popolno nasprotje slovenskega sistema je večinski, ki je v uporabi npr. v Združenem kraljestvu, kjer smo zaradi zanašanji izključno na zmagovanje kandidatov v okrožjih, velikim nesorazmerjem v britanskem parlamentu.
Primer tega je bila zadnja zmaga Laburistov, ki so prejeli manj glasov, kot leta 2017, a ne glede na to obvladujejo dve tretjini hrama demokracije. Bolj ali manj zaradi vzpona »atniestablishment« stranke Reform UK, ki je pokopala njihove glavne nasprotnike – Torijce.
Kdo v Ljubljani zastopa naše mesto?
Ne glede na vse tegobe in pozitivne strani slovenskega volilnega sistema, pa se pojavlja vprašanje – ali se Slovenci, v tem primeru Mariborčani sploh zavedamo kdo v Ljubljani zastopa naše mesto? Kakšno je javno mnenje o njem? Kaj od njega pričakujemo? So nam bolj pomembne njegove značajske lastnosti ali lista na kateri je bil izvoljen? Morda nam je zanje tudi vseeno.
