Vsak izmed njih je imel svoj pristop, politično ozadje in področje delovanja. A kdo je po vašem mnenju najbolj prispeval k razvoju mesta v državnem okviru?

Dejan Kaloh

Dejan Kaloh je bil prvi poslanec SDS iz Maribora, danes pa vodi lastno politično gibanje. Bil je dejaven pri koordinaciji večjih državnih projektov v mestu, denimo pri prenovi rotovža, dvorane Tabor ter vlaganj v UKC Maribor in Univerzo v Mariboru. Med Mariborčani je znan kot pravnik, športnik in nekdanji medijski podjetnik. Kaloh se danes profilira kot zagovornik suverenosti in neodvisnega odločanja v politiki.

Karmen Furman

Karmen Furman je znana po svoji vlogi v Komisiji za človekove pravice in volitve. Znotraj SDS zastopa izrazito konservativna stališča, še posebej pri družbenih vprašanjih in pravnih spremembah. Na lokalni ravni je močno povezana z mariborsko strukturo SDS. Njena prizadevanja pogosto segajo na področja zakonodaje, človekovih pravic in ustavnosti.

Lena Grgurevič

Čeprav še nima odmevnih parlamentarnih dosežkov, velja za predstavnico mlajše generacije politikov, od katere se v prihodnje pričakuje večja vloga.

Branislav Rajić

Branislav Rajić je bil dejaven predvsem na področju zunanje politike. Sodeloval je v številnih parlamentarnih skupinah za bilateralne odnose (ZDA, Nemčija, Francija) in bil član odbora za zunanje zadeve. Kot del vladne večine v času Šarčeve in Janševe vlade je imel vpliv predvsem na mednarodno sodelovanje in politično povezovanje.

Lidija Divjak Mirnik

Bivša poslanka LMŠ je v parlamentu delovala na področju zunanjih zadev. Njeno delo je bilo bolj usmerjeno v širšo politično sliko kot v lokalne projekte, a je redno poudarjala pomen decentralizacije in enakomernega razvoja države. Ostala je prepoznavna predvsem kot lojalna predstavnica LMŠ in podporna glasovalka Šarčeve vlade.

Sašo Peče

Sašo Peče je v preteklosti bil znan kot poslanec z bolj radikalnimi stališči, a v kontekstu Maribora njegov neposredni doprinos ni izstopal. Danes v parlamentu ni dejaven.

Bojana Muršič

Dolgoletna poslanka SD, poznana po svoji angažiranosti v delavskih in socialnih vprašanjih. Pogosto se je zavzemala za pravice zaposlenih, dostopnost zdravstva in javnega šolstva. Njeno delo je imelo poudarek tudi na vzhodni kohezijski regiji.

Rudolf (Rudi) Moge

Nekdanji poslanec in profesor matematike. V državnem zboru je bil aktiven v več odborih, med drugim za kulturo in znanost. Leta 2009 je postal častni občan Maribora, leta 2012 pa predsednik zavoda EPK.

Boštjan Zagorac

Nekdanji poslanec SNS, ki je v parlamentu deloval na področju kmetijstva, notranje politike in Slovencev po svetu. Leta 2008 je izstopil iz SNS in sodeloval pri ustanovitvi poslanske skupine Lipa.

Dragan Bosnić

Biolog in dolgoletni profesor na Prvi gimnaziji Maribor. Kot poslanec Pozitivne Slovenije je bil aktiven v državnem zboru, širša javnost pa ga pozna tudi kot trenerja deskarja Roka Flandra.

Franc Kangler

Dolgoletni poslanec in dvakratni župan Maribora. Ustanovil je Listo Franca Kanglerja, bil državni sekretar na MNZ in leta 2023 postal predsednik mestnega odbora SDS v Mariboru.

Borut Ambrožič

Pravnik in nekdanji poslanec. Je dolgoletni prostovoljec, nekdanji zastopnik pacientovih pravic in dejaven na področju človekovih pravic, zdravstva ter nevladnega sektorja.

Uroš Prikl

Ekonomist, ki je svojo kariero začel v gospodarstvu in nadaljeval v različnih vodstvenih funkcijah na ministrstvih. Bil je poslanec DeSUS in predsednik odbora za delo, družino in socialne zadeve, nato pa državni sekretar v kabinetu predsednika vlade. Leta 2021 se je pridružil Socialnim demokratom.

Jurij Lep

Diplomirani inženir lesarstva, podjetnik in nekdanji dolgoletni župan Selnice ob Dravi. V politiki je aktiven že od 90. let, od leta 2018 pa je poslanec, sprva na listi DeSUS, zdaj pri Gibanju Svoboda. V državnem zboru deluje predvsem na področjih gospodarstva in sociale. 

Franc Trček

Doktor sociologije in nekdanji profesor na Fakulteti za družbene vede, je bil znan kot aktivist mariborskih protestov ter poslanec Levice in pozneje Socialnih demokratov. V državnem zboru je deloval predvsem na področjih zdravstva, gospodarstva in evropskih zadev, a je leta 2020 zaradi notranjih nesoglasij zapustil Levico. Leta 2022 na volitvah ni bil ponovno izvoljen.

Tomaž Lah

Tomaž Lah je po izobrazbi računalniški inženir, prihaja iz Maribora in ima dolgoletne izkušnje z delom v energetiki. V državnem zboru vodi odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ter predseduje preiskovalni komisiji o domnevnem nezakonitem financiranju stranke Gibanje Svoboda. Zavzema se za učinkovit zeleni prehod, naravovarstvo in demokratične vrednote.