V juniju nas čakajo evropske volitve, kjer bo več kot 400 milijonov evropskih volivcev izbiralo 720 poslancev Evropskega parlamenta – edine neposredno voljene institucije v EU. Z glasovanjem bodo izvoljeni posamezniki, ki bodo v naslednjih petih letih sprejemali odločitve, ki vplivajo na vse nas. Od gospodarstva in okolja do varnosti ter socialnih pravic. Do zmede pa pride, ker večina ljudi še vedno zamenjuje Evropski parlament in Evropsko komisijo. Marsikdo se prav zaradi tega sploh ne želi udeležiti volitev, ki dejansko vplivajo na prihodnost vseh prebivalcev EU. "Vaše mnenje je pomembno. Vzemite svojo prihodnost v svoje roke. Ne dovolite, da bi o vaši prihodnosti odločal nekdo drug. Mislite na Evropo in pojdite na volitve," je pred kratkim poudarila predsednica države Nataša Pirc Musar. 

Evropski parlament ni Evropska komisija

Evropski parlament (EP) je eden najpomembnejših organov Evropske unije. Ima tri ključne funkcije: zakonodajno, proračunsko in nadzorno (nadzoruje namreč delo Evropske komisije). Je pa tudi edini organ EU, ki ga neposredno volijo prebivalci sami, kar mu daje posebno legitimnost. Kljub temu, da je neposredno izvoljen, pa je za volitve žal značilna nizka volilna udeležba. Sam parlament je trenutno sestavljen iz 705 poslancev, ki so jih leta 2019 za dobo petih let izvolili prebivalci EU. Ti poslanci so razdeljeni v politične skupine, ki temeljijo na skupnih političnih nazorih. So pa neodvisni in niso vezani na navodila nobenega organa ali institucije.

Kandidati iz Slovenije se bodo torej na volitvah potegovali za devet poslanskih mandatov, kar je eden več kot pred petimi leti. Med parlamentarnimi strankami je doslej listo kandidatov minuli konec tedna potrdila SDS, nosilka liste bo dosedanja poslanka v Evropskem parlamentu Romana Tomc. Znano je tudi, da bodo na listi NSi vidni člani stranke, vključno s prvakom Matejem Toninom, nosilec liste evropske parlamentarne stranke SLS bo Peter Gregorčič, nosilec liste zunajparlamentarne stranke Vesna pa Vladimir Prebilič. Ostale stranke so še v postopku evidentiranja ali potrjevanja kandidatnih list, piše STA.

PREBERITE ŠE: To so imena možnih kandidatov za evropske poslance iz Slovenije.

Evropska komisija (EK) je izvršilni organ Evropske unije, ki najbolj izraža naddržavno naravo le-te. Ima ključno vlogo pri uresničevanju skupnih evropskih interesov in razvoja EU. Pogosto jo celo imenujejo "evropska vlada". Njene naloge vključujejo: Sprejemanje zakonodajnih predlogov, izvrševanje zakonodaje, sprejemanje proračuna, zastopanje v mednarodnih odnosih in varstvo pogodb.Komisijo sestavlja 27 neodvisnih komisarjev, po en iz vsake članice, vodi pa jo predsednik, oziroma trenutno predsednica Ursula von der Leyen, ki usmerja delo.

Delovanje Evropske komisije je nadzorovano s strani Evropskega parlamenta in Sveta EU, kar zagotavlja njeno odgovornost in transparentnost.

Nov parlament bo vplival tudi na komisijo

Na spletni strani Evropskega parlamenta so pojasnili, da bodo poslanci Evropskega parlamenta oblikovali politične skupine. Na prvem plenarnem zasedanju, ki bo potekalo že julija, kjer se bodo prvič srečali vsi poslanci nove skupščine, bo novi parlament izvolil predsednika. Na eni od naslednjih sej bo parlament izvolil tudi novega predsednika Evropske komisije, kasneje pa preučil predloge za evropske komisarje in glasoval o komisiji kot celoti.

Kot že omenjeno, prihaja vsak od komisarjev iz ene od članic Evropske unije in je zadolžen za določeno področje, kot so npr. pravo, finance, zdravstvo, promet ... Slovenija ima svojega Evropskega komisarja od leta 2004, ko je pristopila k EU. Od decembra 2019 je to Janez Lenarčič, ki je zadolžen za krizno upravljanje.

Naloge komisarja za krizno upravljanje

"Komisija ima vse večjo odgovornost, da pomaga preprečevati krize v Uniji in se nanje hitro odzove, da bi zaščitila državljane in naše okolje. Ker se narava tveganj še naprej razvija, mora naš pristop h kriznemu upravljanju postati skladnejši in bolj povezan. Letos več ljudi v več državah po svetu potrebuje humanitarno pomoč. Zaradi konfliktov, povečevanja napetosti in vedno bolj izrazitih učinkov podnebnih sprememb se bo to število še povečalo. Evropa je odgovorna za izkazovanje solidarnosti in podpore ljudem v stiski. To je ena naših temeljnih vrednot, ki jo javnost močno podpira. Skupaj z državami članicami je Evropska unija najbolj velikodušna donatorka humanitarne pomoči na svetu in po mnenju mnogih je prva, ki se odzove na pomoč," je leta 2019 v poslanici zapisala predsednica Evropske komisije dr. Ursula von der Leyen.

Janez Lenarčič je zadnjih pet let vodil krepitev Centra za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) kot enotnega operativnega centra EU in preučeval, kako lahko Evropa bolje preprečuje izredne razmere in se nanje pripravi, ter tako izboljša dostop do sistemov zgodnjega opozarjanja. Poleg tega je podpiral države, ki so najbolj izpostavljene podnebnim spremembam, da se le-te prilagodijo in okrepijo svojo odpornost. Trudil se je izkoristiti mehanizem rescEU in sodelovati z državami članicami ter razvijati celostni pristop k reševanju kriz, ki zagotavlja nujno pomoč in dolgoročne rešitve. Je pa tudi skrbel za to, da je EU igrala vodilno vlogo v svetovnih dialogih o humanitarnih vprašanjih.

Komisar lahko po izteku mandata prejema nadomestilo v višini 11.870,58 € bruto

Nekdanji komisarji, ki so bili v Evropski komisiji vsaj en mandat (5 let), so upravičeni do nadomestila v višini 50% zadnje osnovne plače. To nadomestilo pa lahko prejemajo do 2 leti, pod pogojem, da v tem času ne najdejo nove zaposlitve. Višina nadomestila je torej odvisna od plače komisarja in se lahko sčasoma tudi spreminja.

Osnovna plača trenutno znaša 23.741,16 € bruto, kar pomeni, da lahko nekdanji komisar Lenarčič po izteku mandata prejema nadomestilo v višini 11.870,58 € bruto.

Nekdanji komisarji pa so lahko, poleg nadomestila, upravičeni tudi do drugih ugodnosti, kot so pokojnina in zdravstveno zavarovanje. Višina teh ugodnosti je odvisna od dolžine mandata in nekaterih drugih dejavnikov.