Danes je v Poslovni coni Tezno v soorganizaciji Podjetja EVRA in Revije Direktor potekal poslovno-izobraževalni zajtrk z gostjo Andrejko Grlić, glavno inšpektorico Tržnega inšpektorata RS.

Inšpektorji pridejo nenadoma, brez najave

Grlićeva že 14 deluje kot glavna inšpektorica Tržnega inšpektorata, kjer zaposlujejo 125 ljudi. V Sloveniji imamo sicer vsega skupaj 26 inšpektoratov, a včasih je težko ločiti, kaj je naloga katerega inšpektorata. Tržni inšpektorat sodi v sestavo Ministrstva za gospodarstvo ter odgovarja direktno ministru Počivalšku, pokrivajo pa kar 180 področij. Njihovo področje med drugim zajema varstvo potrošnikov, po novem tudi kategorizacijo hotelov, SAZAS, neprehrambene proizvode z izjemo igrač in kozmetike; celo pogrebne storitve.

“Naš cilj ni kaznovanje, ampak urejenost trga,” pojasnjuje glavna inšpektorica. Nadaljuje, da tržni inšpektorji na licu mesta zavezancu predložijo zapisnik, kamor zapišejo, če je kaj narobe. Od zavezanca potem zahtevajo, da navedene probleme v določenem roku reši, potem pa je zanj najbolje, če sam sporoči, če in kako je zadeve tudi rešil. Tržni inšpektorji sicer pridejo brez najave, saj tako tudi najlažje odkrijejo morebitne nepravilnosti.

Kar 50-60 odstotkov proizvodov je neskladnih

Kot razlaga Grlićeva, jim nekateri očitajo, češ da zakaj se ne lotijo določenih zadev, kjer so vendar opažene nepravilnosti. Ker pa je zaposlenih le 125 in morajo pokrivati vso Slovenijo, so akterje zato pozvali, naj sami predložijo predloge, koga še naj preverjajo oziroma “kje kaj šrkiplje”.

Realnost je sicer šokantna, saj je kar 50-60 odstotkov proizvodov neskladnih. Zlasti sumljive so recimo pošiljke iz tretjih držav. Nedavno je carina pregledala in odstranila več računalnikov, ki niso niso imeli oznake CE. Oznaka priča o tem, da je izdelek skladen z zahtevami EU (v praksi ta oznaka sicer ne zagotavlja dejanske varnosti izdelka).

Če opazite neskladnost, ko fotografirajte in posnamite

Na tržnem inšpektoratu sicer zadev ne preverjajo vselej, ko se te pojavijo na trgu, saj bi takšno delo potem moralo opravljati več 1000 ljudi. Zato pa so proizvajalci obvezani zadostiti določenim pogojem, inšpektorji pa nepreverjeno odvzamejo vzorce in preverijo skladnost z zahtevami EU.

V primeru reklamacije potrošnika je zelo pomembno, da le-ta fotografira ali posname zadevo, ki jo reklamirajo. Če jim hotelska soba recimo smrdi po vlagi ali je umazana, naj se takoj odpravijo v recepcijo, kjer jim morajo zagotoviti novo sobo.

Najpogostejša kršitev je nepoštena poslovna praksa

Med najpogostejše kršitve sodi “nepoštena poslovna praksa”. Med slednje spada recimo ravnanje podjetij med in po sklenitvi pogodbe ali akcijske cene, ki so praktično enake redni ceni. Zelo pogosta so prav tako zavajanje glede garancije. Če ob prodaji v primeru okvare ponujajo okvir 45 dni, da ga popravijo, gre tukaj pogosto za zavajanje, saj gre tukaj za zavarovalniško pogodbo, najpogosteje s podjetjem iz tujine. Teh 45 dni se lahko potem zavleče na precej dlje. Opozarja tudi, da recimo Furs budno bedi nad prodajo na črno na Facebooku. “Če ena ženska prek spleta prodaja ene kavbojke, potem to ni kršitev. Če jih prodaja 10, pa gre za delo na črno,” pojasnjuje.

Taki ravnati, če vas obišče tržni inšpektor

Pomembno se je zavedati tudi kršitve v primeru trženja problematičnega izdelka. Če nekdo napiše marketinški prispevek, v katerem trži nek izdelek, je lahko sokriv kršitve, če se ta izdelek izkaže za problematičnega.

Če vas že obišče tržni inšpektor, “je najbolje, da ne pametujete in se delate, da veste vse, pač pa poslušajte, kaj vam svetuje inšpektor. Vprašajte ga 1001 stvar, bodite kooperativni,” svetuje Grlićeva, ki dodaja, da tudi nasmeh ne škodi. “Vem da nadzor ni prijeten,” razlaga, a to je pač ena stvar, ki jo je treba prenesti, najbolje kar z nasmeškom.