Vlada RS imenovala Mariborčana Boruta Ambrožiča za člana Komisije za ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi (GSO), kot predstavnika NVO za področje varovanja zdravja

V Komisijo za ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi (GSO) je že drugi mandat imenovan mariborski nevladnik in strokovnjak iz področja varovanja zdravja in s tem povezanimi človekovimi pravicami, Borut Ambrožič. Vlada Republike Slovenije je za spremljanje stanja in razvoja na področju ravnanja z gensko spremenjenimi organizmi ustanovila Komisijo za ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi (v nadaljevanju; Komisija GSO). Pravno podlago ji poleg evropskih predpisov daje Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi, ki tudi narekuje ustanovitev GSO. Pomembno določilo v zvezi s tem zakonom je tudi, da ima javnost pravico biti obveščena o ravnanju z GSO in vključena v postopke dovoljevanja skladno s tem zakonom.

Katere naloge ima Komisija GSO

– sprejema stališča in daje mnenja ter pobude v zvezi z uporabo genske tehnologije in ravnanjem z GSO ter glede družbenih, etičnih, tehničnih in tehnoloških, znanstvenih in drugih vidikov ravnanja z GSO,

– svetuje vladi o zadevah v zvezi z uporabo genske tehnologije in ravnanjem z GSO,

– obvešča in informira javnost o stanju in razvoju na področju uporabe genske tehnologije in ravnanja z GSO, o svojih stališčih in mnenjih ter o svojem delu,

– izmenjuje podatke in izkušnje s sorodnimi institucijami v tujini ter sodeluje z njimi.

Komisijo GSO sestavlja 17 članov, ki jih imenuje vlada za obdobje štirih let. Komisijo sestavljajo: po dva predstavnika humanističnih znanosti, družboslovnih znanosti, naravoslovnih znanosti, nevladnih organizacij s področja varstva okolja in po en predstavnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, medicinske znanosti, veterinarske znanosti, vsakega znanstvenega odbora, Gospodarske zbornice Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in po en predstavnik nevladnih organizacij s področja varovanja zdravja. Predstavnike nevladnih organizacij predlaga ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, na podlagi javnega poziva. Vlada RS je na novembrski seji sprejela sklep o imenovanju članov Komisije za ravnanje z GSO. Med imenovanimi je tudi vodja INFO INPEA TOČKE na Alma Mater Europaea – ECM, Borut Ambrožič.

Potrebne bodo tudi analize dolgotrajnih vplivov namernega sproščanja GSO v okolje ter spodbujanje raziskav morebitnih alergičnih reakcij ali celo zastrupitev zaradi uživanja gensko spremenjene hrane.

Borut Ambrožič ob imenovanju: »Zelo pomembno se mi zdi, da je civilna družba soudeležena v vseh odločitvah, ki se tičejo vseh nas. Brez zdravja in čistega ter varnega okolja bi prenehali obstajati. Poglejte samo, kakšno škodo predstavlja vnos tujerodnih vrst v naše okolje in/ali posledice pojava novega korona virusa, ki je prizadel zlasti generacijo 65 plus. Brez sodelovanja v takih strokovno-svetovalnih telesih ne moremo govoriti o trajnostni strategiji, ki pomeni tak razvoj družbe, ki bo zadovoljila sedanje potrebe in ob tem ne oškodovala prihodnjih generacij. Potrebne bodo tudi analize dolgotrajnih vplivov namernega sproščanja GSO v okolje ter spodbujanje raziskav morebitnih alergičnih reakcij ali celo zastrupitev zaradi uživanja gensko spremenjene hrane.«

Kako so označeni gensko spremenjeni organizmi?

Kaj je za razumeti pod pojmom gensko spremenjeni organizmi? To so rastline ali živali, vzgojene za ustvarjanje večjega donosa ali večjo odpornost na bolezni s spreminjanjem njihove celične in genske strukture, v postopkih, ki spreminjajo genski material drugače kot to poteka v naravnih razmerah s križanjem ali naravno rekombinacijo.

Gensko spremenjeno (GS) živilo pomeni živilo oziroma krma, ki vsebuje gensko spremenjeni organizem (GSO) ali je iz njega sestavljeno ali proizvedeno. Postopek odobritve novih GSO poteka na nivoju EU v skladu z Direktivo 2001/18/ES in Uredbo 1829/2003/ES. Slednja vzpostavlja pravila za zagotavljanje sledljivosti proizvodov, ki vsebujejo GSO ter hrane in krme, pridobljene iz GSO, v vseh fazah proizvodne in distribucijske verige.

V Sloveniji, oziroma v EU morajo biti Izdelki, ki so proizvedeni iz GSO, označeni z besedami »gensko spremenjen« oziroma »proizveden iz gensko spremenjenega« (ime organizma). 

V Sloveniji, oziroma v EU morajo biti Izdelki, ki so proizvedeni iz GSO, označeni z besedami »gensko spremenjen« oziroma »proizveden iz gensko spremenjenega« (ime organizma). S tako oznako pa ne rabijo biti označeni:

– meso, mleko, jajca, ribe in drugi izdelki, živali, ki so bile krmljene z GS krmo,

– fermentirani izdelki proizvedenih s pomočjo GS mikroorganizmov, na primer siri, jogurti in ostali mlečni izdelki in

– živila, pri katerih so bili uporabljeni encimi, proizvedeni iz GS mikroorganizmov.

Označevanje ni potrebno za živilo/krmo, ki vsebuje največ 0,9 % posamičnega dovoljenega GSO, pri čemer mora proizvajalec takega živila/krme tudi dokazovati, da je prisotnost le tega v izdelku naključna in tehnično neizogibna. Vsaka država članica EU mora izvajati inšpekcije ter preverjanje in analizo vzorcev ter določiti tudi učinkovite sankcije za kršitve.

Seznam odobrenih GSO si lahko ogledate na tej povezavi: https://webgate.ec.europa.eu/dyna/gm_register/index_en.cfm

Slovenija ima nadpovprečno visoko stopnjo biotske raznovrstnosti, kar prinaša tudi odgovornost do naslednjih rodov. Med vzroke za zmanjševanje

biotske raznovrstnosti, navaja Evropska okoljska agencija (EEA):

– intenzivne, deloma industrijske oblike kmetijske in gozdarske rabe prostora,

– visoko stopnjo fragmentacije ostankov naravnih habitatov kot posledice infrastrukture,

– urbanizacijo,

– množični turizem,

– onesnaženost vode in zraka.

Pravni okvir za učinkovito ukrepanje za ohranjanje biotske raznovrstnosti predstavlja Konvencija o biološki raznovrstnosti, ki jo je Slovenija ratificirala leta 1996. S tem se je tudi zavezala k izpolnjevanju ciljev konvencije, med drugim tudi Strategijo ohranjanja biotske raznovrstnosti ter ustreznih pravnih predpisov. Med njimi izstopa Uredba o posebnih varstvenih območjih, območjih Natura 2000, ki opredeljuje posebna varstvena območja, namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali na evropski ravni ogroženi zaradi dejavnosti človeka. Po podatkih ARSO iz leta 2026, je skupna površina v območjih Nature 2000 okoli 7684 km2, od tega 7.678 km2 na kopnem in 6 km2 na morju.

 

Nevladnik Borut Ambrožič je aktiven na področju zdravstva, človekovih pravic in varovanja okolja

Na njegovo pobudo je leta 2015 zaživela prva informacijska točka INPEA – International Network for the Prevention of Elder Abuse v Sloveniji. Mednarodno združenje za preprečevanje nasilja nad starejšimi deluje kot nevladna organizacija (NVO) s posebnim svetovalnim statusom z Ekonomskim in socialnim svetom Združenih Narodov (od leta 2003), Oddelkom za ekonomska in socialna vprašanja (DESA) in je priključena k Oddelku ZN za javno informiranje (DPI). INPEA, na podlagi mednarodnega sodelovanja, stremi k izboljšanju družbene sposobnosti prepoznavanja in odzivanja na neprimerno ravnanje s starejšimi osebami v kakršnih koli okoliščinah, zato da bodo kasnejša leta življenja brez nasilja, zlorab, zapostavljanja in izkoriščanja. Leta 2014 je INPEA za svojega predstavnika v Sloveniji imenovala Boruta Ambrožiča.

Nevladnik Borut Ambrožič je sicer aktiven strokovnjak na področju zdravstva, človekovih pravic in varovanja okolja. Zaradi njegovega referenčnega delovanja na omenjenih področjih je že bil imenovan v različna svetovalna telesa ali funkcije na lokalnem in državnem nivoju, kot so: Zastopnik pacientovih pravic Maribor, Svet invalidov MO Maribor, Svet za javno zdravje in okolje pri MO Maribor in v Komisijo za pacientove pravice RS, itd.