Na Facebooku je pred nekaj dnevi zaokrožila primerjava vremenskih kart iz let 2018 in 2023, s katero slovenski uporabnik namiguje, da meteorologi s svojimi napovedmi v zadnjem obdobju pretiravajo in po nepotrebnem strašijo ljudi.
Njegovo objavo delilo že več kot deset tisoč ljudi
V manj kot treh dneh po objavi jo je delilo okrog deset tisoč uporabnikov, predvsem slovenskih, nekaj pa tudi tujih. Objava je presegla celo okvirje Facebooka, saj jo je, kot poroča Siol, citiral tudi nemški uporabnik na družbenem omrežju X, nekdanjem Twitterju.
V resnici gre za manipulacijo z vremenskima grafikama dveh različnih meteoroloških portalov, ki prikazujeta različne vremenske parametre. To naj bi dosegli z manipulacijo meteoroloških grafik oziroma vremenskih kart, ki naj bi visoke temperature po novem prikazovale z bolj dramatičnimi barvami – odtenki živo rdeče, vijolične in celo bele barve, ugotavlja Siol.
Dve različni vremenski karti, ki prikazujeta različne parametre
Kot primera oziroma dokaza domnevne manipulacije sta priloženi vremenski karti – ena iz leta 2018, druga iz leta 2023. Na obeh je prikazana približno enaka temperatura, a prva karta je obarvana zeleno, druga pa v različne odtenke rumene, oranžne in rdeče. Kot poroča Siol, naj bi slovenski uporabnik le kopiral objavo, ki po spletu kroži že približno leto dni.
Ključni podatek pri preverjanju resničnosti trditev je, da gre za vremenski karti dveh različnih nizozemskih meteoroloških portalov Weer Plaza in Weer & Radar. Druga velika razlika je, da prva slika v objavi na Facebooku pravzaprav prikazuje splošno vremensko napoved za južno in jugovzhodno Evropo na dani datum, kar je razvidno tudi po simbolih za sončno vreme in padavine, druga slika v objavi pa prikazuje toplotno obremenitev prikazanega dela Evrope in severa afriške celine (ni simbolov za padavine ali druge vremenske pojave). Gre torej za prikaz različnih vremenskih parametrov, navaja Siol.
Weer & Radar, kjer je nastal posnetek zaslona z rdečimi in oranžnimi odtenki, ki ga slovenski uporabnik Facebooka vidi kot spornega oziroma kot ključni element propagande, je enake ali pa morda še bolj dramatične barvne sheme za prikaz toplotne obremenitve uporabljal tudi leta 2018 in še prej – torej v obdobju, ko so bile vremenske karte, sodeč po objavi na Facebooku, še normalne.
Isti uporabnik družbenega omrežja Facebook je sicer že letos spomladi delil sporen zapis o saharskem pesku, s katerim je sejal nepotreben strah. Šlo je za trditve o kemičnih analizah podobnega peska, ki so jih opravili v Tuzli in ki naj bi pokazale močno presežne vrednosti nekaterih kovin, vzorec pa so vzeli iz bližine enega najbolj onesnaženih območij v Bosni in Hercegovini, poroča Siol.
