Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 159. členu zagotavlja pravico do minimalnega letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Kako pa je z nadomestilom za letni dopust, v primeru, da ga delavec ne izkoristi?

Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne

159. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja, letni dopust v posameznem koledarskem letu pa ne sme biti krajši kot štiri tedne - ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. 

Ob tem velja, da imajo starejši delavci, invalidi, delavci z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavci, ki negujejo in varujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Prav tako imajo delavci pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti. Kako pa postopati v primeru, da kot delavec letnega dopusta ne morete izkoristiti, kdaj je možno pravico do letnega dopusta pretvoriti v denarno izplačilo?

Sporazum je dopusten le v primeru, da...

Pred dvema letoma so nam na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti glede nadomestila za neizkoriščen letni dopust pojasnili, da je pravica do letnega dopusta temeljna pravica delavca v delavnem razmerju, delavec pa se ji ne more odreči niti z enostransko izjavo niti s sporazumom z delodajalcem o odpovedi pravici ali denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust.

Sporazum o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust je dopusten le v primeru, da delavcu preneha delovno razmerje pri delodajalcu in mu pred iztekom delovnega razmerja ni mogoče zagotoviti izrabe letnega dopusta, do katerega je upravičen. 

V primeru, da delavec letnega dopusta zaradi okoliščin na strani delodajalca ne more izkoristiti, se lahko po splošnih načelih civilnega prava uveljavlja odškodninska odgovornost delodajalca. Prav tako je delodajalec delavcu odškodninsko odgovoren tudi za kršitve pravic iz delovnega razmerja.

Na Ministrstvo se je pred kratkim obrnil tudi Žurnal24.si, za katerega so pojasnili, da sta za presojo o tem ključna Vrhovno sodišče Republike Slovenije in Listina Evropske Unije o temeljnih pravicah. "Iz odločitev Vrhovnega sodišča RS je mogoče povzeti, da je za priznanje pravice do denarnega nadomestila za neizrabljeni letni dopust v praksi pomembno, da delavec do prenehanja delovnega razmerja iz objektivnega razloga ni izrabil pravice do letnega dopusta," so jim pojasnili.

Prav tako so za omenjeni medij povedali, kako postopati v primeru kršitev. Če delavec meni, da  delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, mora od njega najprej pisno zahtevati nasprotno. Če nato delodajalec v 8 dneh po vročeni zahtevi le te ne izpolni, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za odpravo kršitev oziroma izpolnitev obveznosti delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. V primerih prenehanja pogodbe o zaposlitvi, disciplinske obravnave delavca ter uveljavljanja denarne terjatve (ob teh poudarjajo, da zastarajo v roku petih let) je zagotovljeno neposredno sodno varstvo.

Več novic lahko preberete tudi na slo24.si