Ker na delovnem mestu preživimo velik del svojega življenja, nam ni vseeno, kakšni so naše počutje, odnosi s sodelavci in nadrejenimi ter katere pravice in obveznosti imamo pri delu. Ključen vpliv na zadovoljstvo pa imata predvsem zdravje in varnost, za katera mora ustrezno poskrbeti delodajalec - to mu določa tudi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Za Dnevnikovo prilogo Nedeljski je pravnik Boštjan Turk odgovoril na vprašanja bralcev, kdo odgovarja v primeru poškodb na delovnem mestu in izven delovnega mesta - v kolikor so te aktivnosti povezane z delom.
Kaj vse se šteje za "poškodbo pri delu"?
Zakonodaja jasno določa, da delodajalec odgovarja za poškodbe, ki nastanejo pri delu, saj je delavcem dolžan zagotoviti varne pogoje dela, v praksi pa se pogosto zaplete pri vprašanju, kaj natančno pomeni poškodba pri delu. Odgovornost delodajalca namreč ne velja za nesreče, ki se zgodijo zunaj delovnega mesta, razen v redkih primerih. Posebej občutljivi so primeri, ko se zaposleni poškoduje med dejavnostmi, ki niso neposredno delovne obveznosti, vendar so povezane z delom - na primer na teambuildingih, službenih zabavah ali piknikih.
Med poškodbe pri delu sodijo tudi tiste, ki se zgodijo na redni poti od doma do delovnega mesta ali obratno, če prevoz organizira delodajalec, ter nesreče na službeni poti.
Na splošno velja, da se za poškodbo pri delu šteje poškodba, ki je posledica kratkotrajnega in neposrednega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma - v kolikor je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan.
Kako pa je v primeru, da se delavec poškoduje na poti k zdravniku?
Prav tako se med poškodbe na delovnem mestu šteje tudi obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.
Posebno zapleten pa je primer, ko se delavec poškoduje na poti k zdravniku.
V tem primeru lahko delavec zahteva odškodnino, če je poškodbo utrpel, medtem ko je bil na redni poti od stanovanja ali delovnega mesta do kraja zdravniškega pregleda oziroma ob vrnitvi pa tudi med prebivanjem v kraju, kjer je pregled - a le v primeru, če je bil na pregled napoten s strani pristojnega zdravnika, zdravniškega konzilija ali invalidske komisije ZPIZ. Če pa napotnice nima, je upravičen do odškodnine le v primeru nujne zdravniške pomoči.
Za poškodbo pri delu se šteje tudi poškodba, ki jo je delavec utrpel na redni poti od stanovanja ali delovnega mesta do zdravstvene organizacije, kamor je bil napoten na zdravljenje, oziroma pri vrnitvi ali med prebivanjem v zdravstveni organizacije, v kateri se bi zdravil. To velja tudi v primeru medicinske rehabilitacije, še dodaja omenjeni medij.
