Današnji dan, 21. februar, je bil leta 1999 s strani Unesca razglašen za mednarodni dan maternega jezika, kot spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so 21. februarja 1952  Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj materin jezik, bengalščino. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo je namen obeležitve tega dne spodbujanje tako lastne materinščine kot tudi drugih ljudi ter njihovih materinščin in kultur. 

Ali slovenščina dejansko izumira?

Materni jezik oziroma materinščina je jezik, ki se ga v zgodnjem otroštvu običajno naučimo kot prvega in se v njem najlažje izražamo, saj je to tudi jezik, ki se ga naučimo v okviru doma in ga večinoma govorijo tudi naši starši. Po podatkih SURS-a iz leta 2023 je za 84 % odraslih prebivalcev Slovenije materni jezik slovenščina, pri ostalih 16 % pa je to najpogosteje bosanski, srbski ali albanski jezik. 

Vse bolj zaželeno oziroma že skoraj nujno pa je znanje vsaj enega tujega jezika, najpogosteje je to angleščina. Ta se kot obvezni predmet izvaja že v nižjih razredih osnovne šole, mladi pa so z njo v stiku precej časa tudi izven pouka preko družbenih omrežij. Posledično to vpliva tudi na njihov govor, zato se marsikomu zdi, da je "pol besed, ki si jih izmenjajo mladi, v angleščini", ali pa da "sploh ne znajo več govoriti slovensko". Pa je temu res tako, ali slovenščina dejansko izumira? 

Slovenščina še nikoli ni bila v boljši kondiciji

"Nasprotno, slovenščina še nikoli ni bila v boljši kondiciji. Je uradni jezik Republike Slovenije in eden od uradnih jezikov Evropske unije ter v sociolingvističnem smislu uživa visoko stopnjo ugleda. Čeprav se po jezikovni opremljenosti, zlasti digitalni, ne more kosati z res velikimi jeziki, je stopnja razvoja tudi na tem področju primerljiva s podobno velikimi jeziki. Slovenščino danes uporablja več ljudi kot kadarkoli prej v zgodovini," pomirja dr. Janoš Ježovnik, namestnik predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in raziskovalec na Oddelku za leksikologijo.

"To ne pomeni, da si ne bi še naprej prizadevali za napredek slovenščine, denimo za njeno polnopravno zastopanost pri ponudnikih pretočnih ali drugih digitalnih storitev, ki vstopajo na slovenski trg, pa tudi na danes aktualnem področju razvoja umetne inteligence. Ni pa se nam treba bati za njen obstoj."

Strahovi, da bi slovenščina zaradi angleščine izumrla, so popolnoma odveč, lahko namreč le povzroči spremembe v jeziku. Kot razloži dr. Ježovnik, se današnji čas od preteklosti razlikuje le po intenzivnosti stika s prevladujočim mednarodnim jezikom, ki je danes torej angleščina, kajpak zaradi svoje medijske in spletne prisotnosti. "Govorci različnih jezikov so se že od nekdaj srečevali in se eden z drugim sporazumevali, povsem normalno je, da so izmenjevali tudi besede in izraze in celo celotne slovnične konstrukcije," pove. Tako smo iz jezika prednika današnjih germanskih jezikov prevzeli besedi hlebec in hiša, iz romanskih jezikov besede križ, miza in hlače, iz madžarščine pa denimo besedo kip.

Jezik sam po sebi prenese marsikaj

"V 19. stoletju smo v času, ko so imeli takratni govorci slovenščine občutek, da ga ogroža nemščina, iz knjižnega jezika izgnali marsikatero prevzeto besedo in jo nadomestili z izposojenko iz katerega slovanskega jezika ali pa z narečno besedo: arcnije so postale zdravila, pir smo zamenjali s češkim pivom, antveljo ali antljo pa nadomestili s prekmursko brisačo," nadaljuje dr. Ježovnik. Kljub temu je nemščina ohranila močan vpliv in ravno preko nje smo do nedavnega prevzemali tudi različne mednarodne fraze.

Prevzemanje tujk je torej prisotno že od nekdaj, problematično pa lahko postane, kadar začnejo nadomeščati povsem ustaljene slovenske besede.

"Če začnemo namesto o pomorskih oporiščih ali reševalnih vozilih govoriti o navalnih bazah in ambulancah, nas nekateri sogovorci niti razumeli ne bodo," pojasni sogovorec. Dodaja, da jezik sam po sebi sicer prenese marsikaj in da se tudi na prevzete besede sčasoma navadimo, kljub temu, da nam v vmesnem času, preden se ustalijo v slovnični sistem, lahko povzročajo nemalo preglavic.

[[image_1_article_85718]]

Največ, kar lahko naredimo za razvoj jezika, je, da ga uporabljamo

Pomembno je, da so otroci, zlasti v času zgodnjega usvajanja, izpostavljeni kakovostnim vsebinam tudi v maternem jeziku, v času šolanja pa bi naj vsi usvojili tudi knjižno slovenščino, ki se je sicer le redko priučijo že doma. "Pri tem nimam v mislih učenja slovničnih pravil na pamet – čeprav si je kot npr. pri matematiki nekatere preprosto treba zapomniti –, temveč predvsem razumevanje jezikovnih pojavov in tudi občutek za to, v katerih okoliščinah je primerno uporabljati bolj sproščen in kdaj bolj formalen jezik," pojasnjuje jezikoslovec.

"V pogovoru z bližnjimi, s prijatelji, s sovrstniki je manj formalen jezik, tudi takšen, ki vključuje angleške ali druge tuje besede, v resnici primernejša izbira od knjižnega jezika. Obratno pa formalnejše sporazumevalne okoliščine terjajo tudi bolj formalen, nedvoumen jezik. Če bi npr. za nagovor navzočih na pogrebu izbrali sleng, bi to gotovo izpadlo skrajno čudno."

Kako pa lahko mi, kot posamezniki, doprinesemo k razvoju in ohranjanju slovenščine? "Največ, kar lahko za razvoj jezika kot njegovi uporabniki naredimo, je, da ga uporabljamo, in sicer suvereno in predvsem sproščeno," odgovarja sogovorec. V kolikor se znajdemo v jezikovni zagati, si lahko pomagamo s katerim izmed orodij, kot so Jezikovni portal Fran, pedagoški jezikovni portal Franček, večjezični portal Franja ali Jezikovna svetovalnica. Slednja omogoča zastavljanje vprašanj, na katera sami ne najdemo odgovora, hkrati pa je koristen vir podatkov tudi za jezikoslovce, ki si na podlagi postavljenih vprašanj lahko oblikujejo predstavo o tem, kaj v obstoječih priročnikih še ni zadostno predstavljeno in kaj je treba prednostno dopolniti.

Tudi vi lahko sodelujete pri pripravi novega slovenskega pravopisa

"Ker pa jezik govorci tudi soustvarjamo, velja opozoriti na dvoje. Prav v tem času poteka spletna javna razprava o predlogu pravil novega slovenskega pravopisa, Pravopisa 8.0, v kateri lahko sodeluje vsa zainteresirana javnost," dodaja dr. Ježovnik. Uporabniki se lahko v razpravo vključijo preko spletne strani, kjer so podane vse podrobnejše informacije o postopku priprave predloga najnovejših pravil, prav tako pa lahko tam najdejo zgodovino pravopisja in druge povezane teme.

Obenem poteka razvoj velikega jezikovnega modela za slovenščino GaMS, ki poleg obvladovanja jezika zmore postreči tudi z bolj zanesljivimi podatki o temah, povezanih s slovensko kulturo, zgodovino ter slovenskim prostorom nasploh, saj se uči iz slovenskih besedil. Preizkusno različico lahko uporabniki testirajo na povezavi. 

Jezik se torej nenehno razvija, kot govorci pa ga soustvarjamo tudi mi sami. "Kakšna bo slovenščina čez 50 let, z gotovostjo ne moremo trditi, že ugibati je vsej prej kot hvaležno. Gotovo slovenščina prihodnosti ne bo takšna, kot je danes, in gotovo lahko pričakujemo še večji premik proti digitalni rabi slovenskega jezika," pojasnjuje sogovorec. Tektonskih premikov v jeziku samem vendarle ne kaže pričakovati, dodaja. Se bodo pa, z odraščanjem mlajših generacij, lahko nekatere prvine, ki so danes za večino še slogovno zaznamovane, denimo slengizmi, ustalile in postale nevtralen del jezika, spet druge, danes ustaljene prvine pa se bodo iz rabe umaknile. "O konkretnih primerih pa je težko govoriti oziroma bi zato potrebovali prav posebno razpravo," zaključi.