Nato - da ali ne? Ostati ali izstopiti? Zelo verjetno do tega vprašanja oziroma napovedanega referenduma o tem vprašanju sicer ne bo prišlo, a - kaj pa če? "Čeprav posvetovalni referendum ni zavezujoč, bi za politiko bil zavezujoč. Bili bi prva država, ki bi z referendumom izstopili iz Nata, da," potrjuje obramboslovec in politik Klemen Grošelj: "So pa seveda države tudi kako drugače izstopale oziroma bile izključene - grška vojaška hunta v 70-ih, zapleti so bili tudi glede Turčije, Grčije in Cipra itd." 

In kaj bi morebitni izstop iz zveze Nato pomenil za Slovenijo? Predvsem še večje stroške in naborništvo, opozarja Grošelj: "V Evropi so tri nevtralne države, primerljive s Slovenijo: Irska, Švica in Avstrija. Pa vendarle imajo v primerjavi s Slovenijo za to povsem drugačne razloge. Avstrija je nevtralna, ker ima to zapisano v svoji državni pogodbi, torej ustavi. To izhaja še iz časa oziroma dogovora zaveznikov po drugi svetovni vojni. Švica ima svoj nevtralni položaj zagarantiran zaradi svoje gospodarske, pa tudi - bodimo odkriti - bančne vloge. Pa tudi Švica več ni tako nevtralna kot pred 50 leti. Irska pa ima specifičen položaj; vemo, kako se je osamosvojila, da vprašanje Severne Irske ni bilo nikoli razrešeno in tako naprej."

Izstop iz Nata bi nas vrnil pred 2004

Zaradi vseh teh razlik imajo omenjene nevtralne države tudi različne vojaške sisteme. "Irska je otoška država in si kot edina od omenjenih lahko privošči, da nima splošne vojaške obveznosti," razlaga Grošelj. Za primer, kako bi lahko izgledala slovenska nevtralnost, tako ponudi primer Švice in Avstrije. "Švica ima miličniški sistem. Tam so vsi vojaški obezniki. Tudi zato imajo redna usposabljanja, vojaške vaje, različne vrste rezervistov ... Nič nenavadnega ni, da so ljudje za kak teden ali dva vpoklicani na vaje. Tudi sicer ima Švica ogromno vojaške infrastrukture in je zelo dobro oborožena država," opiše sogovornik. Nekoliko drugačna je situacija v Avstriji, ki je ravno zaradi v ustavo vgrajenih omejitev po drugi svetovni vojni nekoliko manj oborožena, a tudi to se bo verjetno kmalu spremenilo: "Avstrija ugotavlja, da bo morala v okviru svojih varnostnih razmer v Evropi dvigniti obrambne izdatke. Zaenkrat imajo dva odstotka BDP, a zdaj tudi pri njih ti izdatki naraščajo." Spomnimo: Nato zahteva pet odstotkov BDP.

[[image_1_article_78882]]

In ker je vsaka država zgodba zase, bi tudi za Slovenijo veljale specifike. Sogovornik predvideva, da bi izstop iz Nata Slovenijo popeljal nazaj v zgodovino: "Tja pred leto 2004. Vpeljati bi morali splošno vojaško obveznost in razvijati določene vojaške zmogljivosti, ki jih zdaj razvijamo znotraj zavezništva. To pomeni več zračne obrambe, večjo rezervo, vsi ti, ki bi šli skozi vojaški rok, bi bili premeščeni v rezervni sestav ... Tako kot so imeli v bivši Jugoslaviji – teritorialno obrambo in jugoslovansko vojsko. Nekaj podobnega bi morali potem oblikovati tudi pri nas. Enostavno bi morali ponovno uvesti to, kar smo imeli pred letom 2004."

Garancije za mir na Balkanu ni

A marsikdo bi tudi porekel: zakaj sploh imeti vojsko? Od kriznih žarišč smo relativno daleč, tudi sicer smo obkroženi z relativno varnimi državami, ki bi lahko veljale kot tampon cona. "Takšne bi jaz vprašal, ali so si leta 2021 mislili, da je vojna med Ukrajino in Rusijo mogoča?" žogico vrača Grošelj: "Živimo v svetu, ki je popolnoma nepredvidljiv. V svetu, kjer mednarodna pravna pravila ne veljajo več. Nihče ne more garantirati, da čez leto dni ne bo težav na jugu ali na Zahodnem Balkanu. Kdo nam lahko zagotovi, da tam ne bo prišlo do eskalacije? Nihče."

Prav zato je Grošelj prepričan, da je edina prava pot obstanek v zvezi Nato in vlaganje v obrambo. Kot pravi, nas o tem uči tudi zgodovina: "V tem nepredvidljivem svetu je ena od rešitev ta, da države povečajo vlaganja v obrambne zmogljivosti. Tako je bilo vedno v zgodovini. To je veljalo za bivši Vzhod in Zahod, pa tudi za neuvrščeno Jugoslavijo, ki je svojčas ogromno vlagala v vojaške zmogljivosti. Svet se spreminja, nastaja nova mednarodna ureditev. Če bomo imeli srečo, bomo med tistimi, ki zaradi tega ne bodo imeli težav."

Kontra Švedski in Finski

Tistim, ki bi trenutno finančna sredstva raje vlagali kam drugam, denimo v socialo, sogovorec sporoča: "Ko se bodo razmere v Evropi umirile, bomo te izdatke ponovno zmanjšali in spet bomo lahko pobirali tako imenovane mirovne dividende – kot smo jih v devetdesetih in zgodnjih 2000-ih. Ampak v tem trenutku graditi usodo države na mirovnih dividendah, medtem ko je svet takšen, kot je, je enostavno preveč tvegano." 

Zaradi vsega omenjenega je Grošelj prepričan, da je Nato - pa tudi hkraten vstop v Evropsko unijo - Sloveniji prinesel veliko koristnega in da se je tudi zavoljo tega Slovenija v zadnjih letih razvijala. Ker verjame, da so to ugotovili tudi državljani, se ne boji, da bi država skrenila "s prave poti" in se odpovedala zavezništvu. Je pa ogorčen, da je to tega vprašanja sploh prišlo tako pozno. "Saj ni narobe, da se o tem pogovarjamo - a to bi morali storiti že januarja, ko smo izvedeli, kakšne so Trumpove zahteve. Že takrat se je govorilo o višanju odstotkov BDP-ja za obrambo; najprej o treh, pa potem dodatnih 1,5 ... Takrat bi se morala v Sloveniji odpreti širša politična debata o tem vprašanju, ne zdaj, ko se je socialna politika odločila, da bo v predvolilni vročici šla v tovrstno debato. To je neodgovorno, nezrelo in absurdno. A si predstavljate: Finska in Švedska sta iz statusa nevtralnih držav šli v Nato-članstvo, mi pa se pogovarjamo o obratni smeri. Absurd!"