Konec prejšnjega meseca je vlada potrdila novelo Zakona o vrtcih, ki opredeljuje tudi novosti v zvezi z zasebnimi vrtci. Združenje zasebnih vrtcev ob tem opozarja, da takšna ureditev resno ogroža obstoj zasebnih vrtcev in pravico staršev do izbire predšolske vzgoje ter lahko vodi v postopno ukinitev zasebnih vrtcev. O vplivu novega zakona ter usodi zasebnih vrtcev smo govorili z ustanoviteljico in direktorico zasebnega Waldorfskega vrtca Inštitut Sofijin Izvir, Viktorijo Kovačič.

Novi zakon zapostavlja in omejuje pravice skupno več kot 3000 otrok

"Nov Zakon o vrtcih naslavlja in ureja prihodnjo podobo predšolske vzgoje za 90.266 otrok in naj bi z ukinjanjem 34. člena krepil mrežo javnih vrtcev in dajal poudarek kakovosti v predšolski vzgoji. Zapostavlja in omejuje pa 1103 otroke iz zasebnih vrtcev ter 2140 otrok, ki obiskujejo koncesijske vrtce," pojasnjuje. Ustanovitelji, zaposleni in starši otrok zasebnih vrtcev se tako borijo za že pridobljene pravice manj kot 6 % otrok, ki obiskujejo programe predšolske vzgoje v Sloveniji. "Gre za ohranitev pridobljenih pravic (po določbi 34. člena ZVrt) za vse obstoječe zasebne vrtce, ki izvajajo javno veljavni Kurikulum za vrtce in programe po posebnih pedagoških načelih (Steiner, Montessori)," dodaja.

Od vlade pričakujejo, da se "ohrani 34. člen in odstrani škodljive prehodne določbe, ki časovno omejujejo delovanje že ustanovljenih zasebnih vrtcev." Kovačičeva dodaja, da so tudi zasebni vrtci del javne mreže, vrsto let pa so tudi bogatili ponudbo programov mnogih občin in skrbeli za prosta vpisna mesta v njih ob povečevanju vpisnih potreb, kadar se občinski vrtci niso dovolj hitro odzvali na povečane potrebe po vpisnih mestih in so starši otrok potrebovali hitro rešitev.

"Nekje od leta 2013 je povpraševanje po vpisnih mestih v Mariboru, predvsem tudi za otroke v prvem starostnem obdobju, naraščalo. Zdaj pa predvidoma nataliteta pada. Ne vemo pa, kaj se bo dogajalo s priseljevanjem, saj svet, na mnogih koncih, ni najbolj prijazen za bivanje ta trenutek."

Njihov vrtec deluje po posebnih pedagoških načelih Steinerjeve pedagogike. Gre za zasebni nepridobitni zavod, v okviru katerega trenutno deluje 5-oddelčni vrtec na Studencih v Mariboru. Rast vrtca je bila organska in postopna, glede na povpraševanje staršev od leta 2011 dalje, ko je vrtec pričel delovati z enim oddelkom. "Na nas so se obračali tudi starši otrok, ki mesta v občinskem vrtcu niso dobili, čeprav niso iskali programa Waldorfskega vrtca," pojasnjuje Kovačičeva.

Razmišljajo tudi o zaprtju vrtca

Dodaja, da je glavni problem sistema že dolgo časa bil medletni vpis malčkov, ki so bili septembra še premajhni za vključitev, saj je bil prepuščen naključju. "Anomalij je veliko, zato še dodatno zakonsko omejevanje sofinanciranja otroka v zasebnem vrtcu ni razumljivo," pravi. Po preteku prehodnega obdobja iz leta v leto starši otroka v zasebnem vrtcu tako sploh ne bi vedeli, kakšno subvencijo, ali sploh, bo otrok prejel.

[[image_1_article_78306]]

Ob novem zakonu se pojavlja veliko vprašanj, med drugim tudi, kakšen točno bo kriterij župana za ugotavljanje prostih mest v občinskih vrtcih. Pri zasebnih vrtcih naj bi to bilo pregledno, pri občinskih in zasebnih vrtcih po kurikulumu pa ne ravno. "Potem se pojavlja še vprašanje odpiranja novih oddelkov za katere po Zakonu o vrtcih sploh ne bomo dobili odobrena sredstva, za te nove otroke in če, kateri vrtec bo prejel in zakaj nek drugi ne? Torej hipotečno, če ima naš vrtec veliko povpraševanje za prosta mesta v jaslicah in ima župan v svojih vrtcih še prostor, torej za otroke, ki bi prišli k nam ne bo odobril sredstev?"

Kovačičeva pravi, da jih zaradi novega zakona skrbi in razmišlja tudi o zaprtju. Njihov vrtec je pred tem že preživel uničenje objekta zaradi požara, ki mu je sledila še borba za novo dolgoročno in ustrezno najemno pogodbo v njihovi enoti na Pekrski cesti 6, ki jo najemajo od zasebnika. "Seveda nas je strah v tako negotovem okolju, s tako zahtevnimi pogoji poslovanja. Kot ustanovitelj razmišljam tudi o zaprtju vrtca, saj je postalo zelo težko nosit breme odgovornosti, za kakovosten vsebinski, strokovni in kadrovski razvoj z dolgoročno vizijo, v tako nestabilnem okolju. Občina ( občani, mestni svet…) se bo morala opredeliti javno in jasno ali potrebuje takšen vrtec in kako bo pristopila k zagotavljanju stabilnejšega okolja za naše delovanje dolgoročno. Skrbi nas, ker je tudi MOM sodelovala pri predlogu ZMOS - a o ukinitvi 34. člena."

Meni, da so tokrat pravice staršev in otrok popolnoma spregledane, saj starši zakonsko zagotovljene pravice do izbire (po 9. členu) zaradi finančne nedostopnosti ali celo pomanjkanja izbire različnih zasebnih vrtcev ne bodo mogli ustanavljati. "Ukrep je nesorazmeren glede na majhno število otrok v zasebnih vrtcih v Slovenji in ob dejstvu, da se ne ukinja povečan normativ števila otrok v oddelku," dodaja.

Za vzgled raje vzemimo Nemčijo

Za vzgled podaja primer Nemčije, kjer je bila na praksi v Waldorfskih jaslicah  (to so ločene ustanove od vrtcev, namenjene samo za oskrbo otrok do 3 leta) in tudi v vrtcih, kjer so otroci od 3 leta dalje. Razlike opaža predvsem glede prostorskih pogojev, vrtci pa imajo tudi do 3 ure krajši delovni čas kot pri nas. "Pogoji dela in pogoji za otroke so bistveno boljši. To se dogaja ob aktivni nemški politiki 'zagotoviti prostor v vrtcu za vsakega otroka', tudi in predvsem s pomočjo neodvisnih zasebnih ustanov," razlaga.

[[image_2_article_78306]]

"Slabo organizirana predšolska pedagogika in dostopnost do jaslic in vrtcev je sramota za bogato Evropo, kjer pada nataliteta in bi morali biti vrtci osrednja družbena tema. Vrtci in celoten sistem predšolske vzgoje, ne podpira le parcialne interese staršev in družine, ampak posredno tudi interese gospodarstva. Dobri in dostopni vrtci omogočajo staršem brezskrbno posvečanje karieri, kadar se čutijo iz strani vrtca podprti pri vzgoji in skrbi za otroka. Dolgoročno je pomen vrtcev v zagotavljanju brezskrbnega, sproščenega in zdravega otroštva, edina prava prihodnost vsake družbe, ki si ne želi povečanega števila psihično in fizično bolnih mladostnikov in odraslih posameznikov, ki v otroštvu niso navezali zdravih in pristnih odnosov z okoljem."

Za to pa so potrebni tudi ustrezni kadrovski normativi in prostorski pogoji, samo dobro napisan kurikulum ne zadostuje. "Predlagam, da na deležu za otroka župani oziroma občine ne bi smeli varčevati, pač pa na odvečni birokraciji, neučinkovitosti pri organizaciji dela ipd.," pravi in dodaja, da se nekateri župani že zavedajo dobrobiti nudenja cenejših in kakovostnih vrtcev v občini, upa le, da ne samo zaradi volilnih glasov.

V Nemčiji približno 91 % otrok, starih od tri do pet let, obiskuje vrtec. V mreži javnih vrtcev in jaslic ima Nemčija 66,7 % "neodvisnih ponudnikov vrtcev" nasproti 33,3 % javnih ponudnikov vrtcev. Javni ponudniki 20.195 ustanov in neodvisni ponudniki 40.467 ustanov v letu 2024, torej je zastopanost neodvisnih ponudnikov 66,70 %.

Otrok v zasebnem vrtcu povprečno 50 % "cenejši"

K bližnji prihodnosti slovenskih vrtcev in trudu za kakovost sodi tudi vprašanje odprave povečanega normativa za 2 otrok v oddelkih vseh programov. "Vrtci oblikujemo skupine s septembrom. Cilj vsakega ravnatelja je, da ima skupino polno 12 mesecev, ker prosta mesta niso zajeta v izračun ekonomske cene (EC) občine, torej zasebni vrtci nimamo vira iz katerega bi pokrivali prosta mesta v oddelku tekom šolskega leta. To je v praksi težko izvedljivo," pravi. Njihov vrtec zato izračunava povprečno ekonomsko ceno na otroka, glede na povprečen 12 mesečni vpis za preteklo odboje, ki je običajno potem nekje na predpisanem normativu in ne na povečanem.

MOM ( in druge občine) že leta izračunava polno stroškovno ceno programa (EC) na podlagi povečanega normativa v skupini, torej namesto 10 po 12 otrok in namesto 12 po 14 otrok za jaslične oddelke. V drugem starostnem obdobju je to za mešane skupine namesto 19 na 21 otrok in namesto 22 na 24 otrok itd. ne glede na dejansko stanje po oddelkih iz preteklega obdobja.

Nadaljuje, da je otrok v zasebnem vrtcu povprečno 50 % cenejši ( programska cena + investicije) za proračun kot pa otrok v občinskem vrtcu. Ocenjujejo, da mora vsak občinski vrtec optimizirati svoj vpis in prosta mesta, enako kot to delajo zasebni vrtci. "Občinski vrtci ne smejo prelagati odgovornosti za prazna mesta in upad vpisa na zasebne vrtce in predvsem starše otrok (tudi davkoplačevalce) v zasebnih vrtcih. Občinski vrtci oziroma župani bi radi s pomočjo ukinitve 34. člena omejili konkurenčne in za proračun cenejše zasebne vrtce, zato ne razumemo logike ZMOS-a ( Zveza mestnih občin Slovenje). Argument, da se bojijo upada vpisa in da ne bodo financirali prostih mest v svojih vrtcih, ob tem, da so proti ukinitvi, sedaj že vrsto, let povečanega normativa +2 otroka v vsak oddelke, je milo rečeno nelogičen," trdi.

"V škodo otrok se ne sme grešiti in sprejemati slabih in škodljivih odločitev"

Zasebni vrtci s povprečno polno ekonomsko ceno 800 evrov v Slovenji po mnenju Kovačičeve ne bodo preživeli, v kolikor bo starše stalo vpisno mesto za otroka v zasebnem vrtcu na letnem nivoju približno 9.600,00 evrov in navzgor, kot so tudi cene zasebnih vrtcev v nekaterih državah (predvsem anglo saksonskega sveta). "Od enega izmed naših staršev, uglednega ekonomista smo izvedeli, da je v Lizboni, že pred 2 letoma stal starše Waldorfski vrtec za otroka, 1.000 EUR na mesec. To so verjetno cene in sistem, ki je Slovenji dostopen zelo majhnemu številu staršev," dodaja.

[[image_3_article_78306]]

Waldorfski vrtec se v takem sitemu pri nas, sploh ne prepoznava. Kovačičeva ob tem opozarja na drugačen koncept razmišljanja, kot ga imajo na primer v Nemčiji, kjer cenovno dostopne, zasebne vrtce (tudi finančno podprte iz proračunskih sredstev), poimenujejo "neodvisne ustanove" nasproti državnim 100 % financiranimi vrtcem, ki jih poimenujejo "javne ustanove", vsi skupaj pa sestavljajo "javno mrežo".

"V primerjavi s tem vidimo, da žal že samo poimenovanje v Slovenji kaže na postavljanje ostrih ločnic med zasebnim in javnim ter drugačno miselnost in naravnost okrog tega vprašanja. Starši in zaposleni v zasebnih vrtcih se vprašujemo, ali gre za rušenje dobro zastavljenega sistema, ki je bil liberalno zastavljen že v 90 letih prejšnjega stoletja in se je kljub mnogim omejitvam, razvijal postopno, počasi in danes potrebuje kvečjemu nadgradnjo in izboljšave, ne pa ukinjanje. Bojimo se še večjega kaosa in ne transparentnosti na tem področju."

Meni, da ta zakon ne bo prispeval k reševanju anomalij na področju zasebnih vrtcev, ampak odpira nove komplikacije za občine, za starše in za ustanovitelje. "Upam, da se bomo začeli izražati bolj eksaktno, kot sem navedla v nemškem primeru. Upam, da se bomo začeli z župani in na ministrstvu pogovarjati o podrobnostih, ker 'vrag se skriva v podrobnostih'. Upam, da bomo dobili resne in realne analize in vpoglede v vse podatke na tem področju, preden bodo politiki zopet sprejemali odločitve na 'počez' in na podlagi starih razmejevanj in slabih praks. Zavihati bo potrebno rokave, sprejet osebno odgovornost, ker se v škodo otrok ne sme grešit in sprejemat slabih in škodljivih odločitev," zaključuje.