Pri temu pa se po opozorilih nekaterih pravnih strokovnjakov odpira vprašanje, ali KPK s tem ne krši svojega lastnega zakona. Iz dikcije 25. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter iz pojasnil namena tega člena s strani zakonodajalca namreč izhaja, da so ukrepi KPK po tem členu dovoljeni samo v primeru, ko je prijavitelj še vedno zaposlen pri delodajalcu in podvržen povračilnim ukrepom. Kot poudarjajo pravni strokovnjaki, je pri tem manevrski prostor KPK namenoma omejen, saj bi sicer komisija posegla v pristojnosti sodne veje oblasti. Ko je prijavitelj odpuščen, ima namreč na voljo delovnopravne postopke.

Še posebej sporen je poseg KPK v ta primer zaradi dejstva, da je bil Ivan Gale odpuščen zaradi suma storitve kaznivega dejanja. Gale je namreč osumljen ponareditve poslovne listine, saj je kot nosilec pooblastil direktorja zavoda 16. aprila letos podpisal naročilnico za storitev, ki je bila dejansko že izvedena, a zanjo ni bilo pravne podlage. Gale naj bi to dejanje tudi priznal in to navkljub dejstvu, da je vedel, da podpisuje dokument, ki ne ustreza dejanskemu stanju. S tem je za nazaj pokril storitev, ki je sicer tudi sama po sebi precej sumljiva.

Fiktivno naročilnico na koncu pokril prav Ivan Gale

Gre namreč za posel z Gorenjem, ki ga je KPK tudi posebej obravnaval, saj je bilo ugotovljeno, da je bilo za ta posel podpisanih več različnih pogodb. Pri tem pa so ugotovili, da je bila prva pogodba fiktivna in namenjena samo temu, da je Gorenje na njeni podlagi pridobilo bančno garancijo. V nadaljevanju tega posla pa se je spremenil njen ključni element, to je mesto dostave blaga. V izhodišču je bilo namreč določeno, da bo Gorenje naročeno blago dostavilo v Slovenijo, v drugi pogodbi pa se je ob ohranitvi enake cene mesto dostave spremenilo in sicer je bila oprema dostavljena v logistični center na Kitajskem. To seveda pomeni, da je bil zavod s tem obremenjen za dodaten strošek prevoza, ki ga je s fiktivno naročilnico na koncu pokril prav Ivan Gale.

Vpletanje KPK v ta primer je zato samo po sebi lahko koruptivno, saj po eni strani Ivanu Galetu nezakonito pomaga v sodnem postopku, še toliko bolj pa je lahko koruptivno poseganje komisije v sam kazenski pregon, ki temelji na kazenski ovadbi vloženi proti njemu.

Vpletanje KPK v ta primer je zato samo po sebi lahko koruptivno, saj po eni strani Ivanu Galetu nezakonito pomaga v sodnem postopku, še toliko bolj pa je lahko koruptivno poseganje komisije v sam kazenski pregon, ki temelji na kazenski ovadbi vloženi proti njemu.

Po neuradnih informacijah naj bi sicer komisija stopila korak nazaj, ko naj bi jo na nezakonitost njihovega ravnanja opozorili na blagovnih rezervah. Je pa zanimivo, da naj bi komisija ob tem pravnemu zastopniku blagovnih razmer prepovedali vpogled v spis, kot bi po zakonu o upravnem postopku bili dolžni storiti. Še bolj absurdno naj bi bilo, da so zavrnitev vpogleda argumentirali s tem, da ne vodijo postopka proti zavodu ali njenemu poslovodstvu. Glede na to se seveda odpira vprašanje, kako in zakaj pa potem sploh vodijo postopek zaščite prijavitelja. Pravni strokovnjaki zato dvomijo, da je ravnanje komisije zakonito, temveč vse kaže, da izven svojih pristojnosti pomagajo Ivanu Galetu v njegovih sodnih postopkih in kazenskemu pregonu.

Sum potrjuje tudi mail, ki ga je po odpovedi Ivan Gale poslal svojim nekdanjim sodelavcem

Ta sum potrjuje tudi mail, ki ga je po odpovedi Ivan Gale poslal svojim nekdanjim sodelavcem. V njem jih Gale prosi, naj mu pomagajo in najdejo karkoli obremenilnega za novo vodstvo zavoda. Pri tem pa je bil tako nespreten, da jim je dal navodila, kakšen tip zadev bi mu lahko pomagal pri bremenitvi novega vodstva. Na koncu pa še priznal, da mu je ta navodila dal kar uslužbenec KPK Albert Nabernik, na katerega jih je tudi usmeril, če slučajno najdejo kaj, kar bi lahko bilo (ali izgledalo) obremenilno.

V mailu je torej nekdanjim sodelavcem dal jasna navodila, kako bi mu lahko pomagali, da obremeni novega direktorja, ki je po odkritju njegove domnevne ponareditve poslovne listine, zaradi česar je bil odpuščen in je bila proti njemu vložena kazenska ovadba.

V mailu je Gale prosil sodelavce, naj mu sporočijo, ali je novi direktor zavoda kogarkoli prosil, naj o njemu razkrijejo kakšne nepravilnosti. Prosil je za dokazila, da je bodisi direktor ali kdorkoli drug za nazaj podpisal kak dopis, pogodbo ali naročilnico, pa za to ni bil disciplinsko obravnavan, kot je bil on. Spraševal je tudi, če je novi direktor kakorkoli namigoval, da se ga mora znebiti z zavoda. Potreboval je kak dokaz, da je bil šikaniran in neenakopravno obravnavan in podobno. V mailu je torej nekdanjim sodelavcem dal jasna navodila, kako bi mu lahko pomagali, da obremeni novega direktorja, ki je po odkritju njegove domnevne ponareditve poslovne listine, zaradi česar je bil odpuščen in je bila proti njemu vložena kazenska ovadba.

Ali je s tem elektronskim pismom Ivan Gale pokazal, da je njegov način delovanja iskanje dokumentov, s katerimi lahko diskreditira druge ljudi? Vsekakor elektronsko pismo, ki ga je poslal nekdanjim sodelavcem kaže precej drugačno sliko Ivana Galeta, kot so jo risali mediji, ko so ga prikazovali kot žvižgača in narodnega heroja. Zato ostaja seveda odprto tudi vprašanje, zakaj je sploh stopil pred javnost v času, ko je še vedno divjal prvi val epidemije in so še vedno potekala prizadevanja za nabavo medicinske opreme v tistih izrednih razmerah.