Pred najemom stanovanja se je dobro pozanimati, katere stroške boste, poleg najemnine, še morali plačevati in kateri pripadajo najemodajalcu. Prav tako je treba vse to jasno opredeliti v najemni pogodbi, da se v prihodnje izognete morebitnim nesporazumom.

Plačila obratovalnih stroškov pripada najemniku

Poleg najemnine mora najemnik plačevati obratovalne stroške, med katere spadajo tudi voda, elektrika, upravnik, ogrevanje, plin. Gre za stroške, ki jih je treba po porabi redno plačevati, da lahko objekt nemoteno deluje. Če najemnik teh stroškov ne plačuje redno, to pomeni kršitev njegovih pogodbenih obveznosti. Kot pravi Branko Potočnik, direktor in lastnik podjetja INSA nepremičnine, svojim strankam svetujejo drugače.

"Da se izognejo temu, da najemnik ne bi plačeval kakršnih koli stroškov, jih sproti plačuje lastnik, konec meseca pa naredi obračun. Po navadi upravnik okoli 20. v mesecu naredi tabelo, v kateri so zapisani stroški elektrike, upravnika, ogrevanja, torej vseh stroškov, za katere so dogovorjeni, da jih plačuje najemnik."

Vse te stroške torej lastnik sam plača dobavitelju, nato pa jih skupaj s kopijami dokumentov preda najemniku, kateri mu znesek povrne. "Če najemnik teh stroškov ne povrne, je to že prvi signal, da je nekaj narobe," pravi Potočnik. Zato se po navadi pred vselitvijo vzame dvomesečna varščina, s katero se v takšnem primeru lahko vsaj deloma poplačajo neporavnani stroški. 

[[image_1_article_87317]]

Prav tako najemnik načeloma plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Gre za obvezni davek, ki gre občini, v kateri nepremičnini leži. 

Rezervni sklad načeloma plačuje lastnik stanovanja

"V praksi za manjša vzdrževalna dela poskrbi najemnik," pojasni Potočnik. Mednje spadajo na primer menjava žarnice in podobno, medtem ko večja popravila, na primer menjavo pipe, prevzame lastnik. Razen v primerih, ko se dogovorita drugače, recimo, če je škodo povzročil najemnik. Vse skupaj je torej odvisno od medsebojnega dogovora med najemodajalcem in najemnikom.

Medtem so za poravnavo stroškov vzdrževanja stavbe in potrebnih predvidenih izboljšav zadolženi lastniki stanovanj, ki zato plačujejo rezervni sklad. Od tam se črpajo sredstva za popravila, kot so na primer menjava strešne kritine, obnova fasade in podobno. Kot pravi Potočnik, se v praksi včasih dogaja, da rezervni sklad plačujejo najemniki, v kolikor je to stvar dogovora z njihovim najemodajalcem.

Vse je potrebno jasno opredeliti v najemni pogodbi

Da najemno razmerje poteka brez težav in zapletov glede plačil in porazdelitve stroškov, je ključno, da se vse že vnaprej določi in zapiše v najemno pogodbo. Prav tako je priporočljivo shraniti račune in dokazila o plačilih ter seveda sproti obveščati drug drugega o morebitnih težavah ter nastalih stroških.

"Absolutno je treba doreči vse te zadeve že prej, pred začetkom najema in to vnesti v pogodbo, kjer so jasno opredeljena razmerja, ve se kdo kaj plača, kdo kaj dela in kdo odgovorja," poudarja Potočnik.

Kot dodaja, lahko v nasprotnem primeru pride do nesporazumov. "Da se izognete morebitnim prihodnjim sporom, mora biti vse skupaj čim bolj jasno in razumljivo zapisano. Je pa seveda vse odvisno tudi od odnosa med lastnikom in najemnikom," zaključuje. V primeru, da pride do nesoglasij glede plačila stroškov, je priporočljivo najprej poskusiti z mirnim pogovorom, nato pa pregledati najemno pogodbo. Če to ni mogoče oziroma spor ni rešen, pa se posamezniki lahko obrnejo na primerne institucije oziroma poiščejo pravni nasvet.