Evropski poslanec Vladimir Prebilič je pred kratkim pripravil prvi dogodek v ciklu Izmenjevalnica idej z naslovom Evropske univerze - med varnostjo in avtonomijo. Na dogodku so med drugim razpravljali o tujih študentih in internacionalizaciji v slovenskem prostoru. Po podatkih mag. Katje Cerar, predstojnice oddelka za internacionalizacijo Univerze v Ljubljani, so v okviru programa Erasmus+ v zadnjih letih gostili več kot 7.100 študentov in akademskega osebja. Ob teh podatkih pa so se hitro pojavile razprave, ali lahko internacionalizacija ogrozi varnost in suverenost slovenskega visokošolskega sistema.

Raziskovalni podatki ne kažejo na tveganja

Na Univerzi v Ljubljani študenti iz tako imenovanih "rizičnih držav" [Rusija, Kitajska,...] predstavljajo le 0,6-odstotkov celotne študentske populacije. V zadnjih letih pa kljub povečanju števila študentov iz Rusije in Pakistana prav tako ni bilo zaznanih večjih sprememb. "V preteklih letih se je sicer povečalo število ruskih in pakistanskih študentov, a to nekako ne vpliva na delovanje univerze," pojasni.

Kot poudarja Cerar, temelji postopek izbire na strogih kriterijih, kot so znanje jezika in preverjanje akademske integritete. Poleg tega je vsak kandidat, tudi tuji študent, dolžan oddati prijavo preko enotnega sistema EVŠ, kar zagotavlja transparentnost in enake pogoje za vse. "Mi ne želimo zapirati in omejevati vpisa študentov, želimo pa vzpostaviti mehanizme, ki bi zmanjšali število zlorab," pove.

"Pogoji so za vse študente enaki, ker ne smemo delati razlik."

Odprt sistem ni vedno nevaren

Rektor Univerze v Mariboru, prof. dr. Zdravko Kačič, meni, da je problem vohunjenja star kot človeštvo samo, a tega ne gre mešati z internacionalizacijo. "Večja stopnja internacionalizacije nima nobene veze s stvarjo, ki obstaja že od nekdaj," pravi Kačič.

Hkrati opozarja, da absolutne varnosti ni mogoče zagotoviti niti z najsodobnejšimi tehnologijami. "Jasno je, da bo do takšnih primerov vedno prišlo, absolutne rešitve pa ni mogoče najti z nobeno tehnološko rešitvijo. Kroženje znanja na globalnem nivoju je omogočilo to, kar imamo sedaj - da znamo stvari rešiti, ko se zgodijo. Odprto ni vedno nevarno," zaključi.

Posegi v avtonomijo univerz skrivajo politične cilje

Univerze so prostor, kjer so se v preteklosti oblikovale najbolj prodorne ideje, opozarja Cerarjeva. "Znanje je potrebno zaščititi, kar lahko po mojem mnenju dosežemo skozi možnosti in pomoč, ne pa skozi omejitve. Iz zgodovine poznamo poskuse povečanega nadzora in, kaj so ti poskusi prinesli," dodaja. Pri tem med drugim poudarja, da brez sodelovanja enostavno ne gre. "Kitajska, Indija in ZDA, ki so v zadnjih letih res postale svetovne velesile, nas prehitevajo v vseh vidkih. Konkurenčnost pa si bomo lahko zagotovili samo s sodelovanjem, ne z zapiranjem. Univerza mora biti prostor odprtega sodelovanja, prostor, kjer bomo kreirali boljšo družbo," pove. Sklicuje se na uspešne primere sodelovanja z državami EU, kot so Nemčija in Francija, kjer kroženje študentov in osebja spodbuja razvoj na obeh straneh.

Razprave v slovenskem parlamentu o morebitnih omejitvah kažejo na ideološko razklanost. Kot poudarja Cerarjeva, "posegi v avtonomijo univerz pogosto skrivajo politične cilje, ki družbi kot celoti zagotovo ne koristijo." 

"Tisti, ki imajo nadzor nad znanjem, imajo sevead tudi nadzor nad družbo - ne ponavljajmo napak, ki so jih nekateri storili pred nami."

Kaj prinaša prihodnost?

Slovenske univerze se v tem trenutku soočajo s pomembno dilemo: kako ostati odprte in vključujoče, a hkrati ohraniti varnost in integriteto akademskega prostora. Strokovnjaki pa se strinjajo, da internacionalizacija ni grožnja, temveč priložnost, če se le izvaja premišljeno in odgovorno.

"Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) nas je sicer obveščevalo o zlorabah za prebivanje je pa šlo pri tem večinoma za kandidate iz Bangladeša, ki na tak način izgubijo dovoljenje za prebivanje in študij. Nekateri imajo tudi težve s pristnostjo [Iran, IRak, Nepal, razne afriške države,...]. Potrebna je previdnost in nepopustljivost, a menim, da gre Sloveniji dobro in, da imamo zaradi tega tudi vedno več izobraženih ljudi," zaključi strokovnjakinja.