Letos se marsikdo pritožuje, da je še posebej veliko os in sršenov. Nekateri to povezujejo s sadnim drevjem, ki je povečini dobro obrodilo, strokovnjaki pa pravijo, da to leto v tem smislu posebej ne izstopa. Še posebej nas je strah sršenov, ki sicer spadajo v družino os, so pa od njih precej večji. Sršeni se od njih razlikujejo po količini strupa in po reakciji, ki jo imajo ljudje v primeru pika. Sicer pa je njun strup skoraj enak.
Strup sršena je šibkejši od strupa čebele
Marsikdo pa recimo ne ve, da je strup sršena šibkejši od strupa čebele, je pa res, da pik sršena zaradi snovi v njem, ki povzročajo bolečino, bolj boli, v primerjavi s čebeljim pa ni bolj strupen. Dogaja se sicer, da je pik sršena usoden, vendar le za ljudi, ki so alergični nanje, oziroma če pride do pika v bližini grla ali žrela in ni takojšnje zdravniške pomoči.
Ob piku osa in sršen ne umreta, drugače pa je v primeru čebele.
Ne uničujemo jih vsepovprek
Kot pojasnjuje Milan Lovrec, univ. dipl. biolog in vodja oddelka za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano, so sršeni načeloma če jih ne dražimo, miroljubne živali: "Če pa jih zmotimo ali celo dražimo v območju njihovega gnezda, nas markirajo in kasneje tudi napadejo." Ker so v preteklosti sršene množično uničevali, so recimo ti v Nemčiji že nekaj let zaščiteni, kar pomeni, da njihovih gnezd ne smejo uničevati. Kot plenilci so namreč koristni, ker uničujejo škodljivce in skrbijo za naravno ravnovesje.
[[image_1_article_70056]]
Lovrec nadaljuje, da sršenov, če niso moteči, ne uničujemo. Če pa je njihovo gnezdo na primer v vinogradu ali ob stanovanjski hiši, pa ga je potrebno odstraniti. Za odstranjevanje lahko pokličemo Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano - Oddelek za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo (DDD), ki sicer storitev zaračuna. "Če je sršenje gnezdo v naravi in nikogar ne ogroža, potem ga načeloma ne odstranjujemo, če pa je v bližini ljudi in je moteče pa pristopimo k uničevanju."
V primeru, da gnezdo ni na vidnem mestu ali je težko dostopno (na primer pod strešniki), pa se obrnimo na gasilsko društvo, ki ima lestve in tudi vso ostalo potrebno premo. Res pa je, da gasilci tega niso dolžni narediti. So pa na trgu še druga podjetja, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo.
Previdno, če se odstranjevanja lotimo sami
Marsikdo se tudi sam loti odstranjevanja sršenjega gnezda. V tem primeru moramo biti zelo previdni. Smiselno je, da si pri čebelarju sposodimo zaščitno obleko, na glavo si lahko poveznemo motoristično čelado ali se zaščitimo kakorkoli drugače. Gnezdu se nikoli ne približujmo sredi dneva, ko so sršeni najbolj aktivni, temveč v temi ali zgodaj zjutraj. Gnezdo lahko najprej z varne razdalje poškropimo s primernim insekticidom, lahko uporabimo tudi gasilni aparat z ogljikovim dioksidom, s katerim gnezdo "zamrznemo". Nato pa panj spravimo v vrečo ali vedro ter na varnem mestu zažgemo. Nikoli ne poskušajmo sežigati gnezda na podstrešju ali kje drugje v notranjih prostorih, saj lahko pri tem povzročimo požar na objektu. Ker sršeni slabo vidijo, običajno vedno napadejo v smeri svetlobe, zato je pomembno, da svetilko vedno usmerimo vstran od sebe.
"Tega opravila se vedno lotimo po mraku, ko so vsi sršeni v gnezdu. Ponoči namreč sršeni ne izletavajo. Pri tem je potrebno vedeti, da ima vsako gnezdo tudi ponoči enega varovalca, ki čuva panj," zaključi sogovornik. Pozimi sicer sršeni umrejo, edine, ki preživijo, so oplojene matice, ki spomladi osnujejo novo družino, in to vedno v novi panj.
